Okrasne češnje

Gospe med češnjami

Japonci pravijo, da so njihove okrasne češnje gospe. Od njih pričakujejo lepoto in poleg lepote nobenih stvarnih koristi. Okrasne češnje so hrana za dušo, ne za želodec.

Okrasne češnje, ki se spomladi silno razkošno oblečejo v cvetje, so razvili Japonci. Cvetoče češnje hodijo vsako pomlad gledat že od osmega stoletja naprej. Zanje je cvetoča češnja prispodoba minljive lepote in človeškega življenja na sploh. Japonski vrtnarji so razvili stotine okrasnih različkov lepotnih češenj, od katerih jih nekaj deset sadimo tudi zahodnjaki na svojih vrtovih. Večina ne rodi plodov, njihovo edino poslanstvo sta lepota in blagi vonj v času cvetenja.

Hanami, praznik cvetenja češenj

Pri Japoncih je čas cvetenja češenj tradicionalni ljudski praznik, imenovan hanami. Staro in mlado gre takrat v parke pod cvetoče češnje. Vzamejo dopust in se z družino in prijatelji odpravijo doživljat čas cvetočih češenj.
Na Japonskem ima češnja sicer pomembno mesto. Japonska je razpotegnjena dežela. Ko je na južnih otokih pomlad, je na severnih še zima. Hkrati s pomladjo se čez otoke proti severu počasi širi val cvetenja češenj. Po radiu in na televiziji pri poročilih vsak dan povedo, v katerih krajih so češnje tiste dni najlepše. Na to opozarjajo časopisi in oglasi na avtobusih ter na podzemski železnici. Turisti z vse Japonske se zgrinjajo tja, kjer cvetijo češnje. Oblegajo parke v mestih ter ob starih trdnjavah in svetiščih. Najznamenitejši je park v Senkoji, kjer raste 10.000 češnjevih dreves.


Okrasne češnje - sorta Kanzan v javnem nasadu
Sorta ‘Kanzan’ v javnem nasadu.

Okrasne češnje pri nas

Slovenci radi združujemo prijetno s koristnim. Ali bolje: koristno s prijetnim. Iz kmečkih korenin očitno izhaja potreba, da je od rastlin korist. Da je edina korist okrasne češnje cvet, težko sprejmemo. Iz tega razloga so okrasne češnje pri nas razmeroma redke. Nekaj jih je v javnem zelenju in nekaj po predvrtovih. Okrasne češnje so odporna drevesa, ki rastejo povsod tam, kjer uspevajo sadjarske češnje. V primerjavi z navadnimi češnjami so nižje rasti, vendar z gostejšo in širšo krošnjo. Prav predvrtovi, s katerimi se hiša obrača na ulico, so dobra izbira za sakure, kakor jim pravijo Japonci. Tu zelo opazno zaznamujejo prihod prave pomladi, brez dvoma pritegnejo pozornost mimoidočih nase in s tem na hišo, pred katero cvetijo. Če znamo obrezovati sadno drevje, ne bo težko okrasnih češenj redno omejevati v rasti, da bodo ostale tako velike, kot si jih lahko privoščimo.


okrasne češnje - spredaj normalna sadjarska češnja in zadaj rožnata sakura
Domača in vzhodnjaška lepota: spredaj »normalna« sadjarska češnja in zadaj rožnata sakura.

Večina sort je vzgojenih iz vrste Prunus serrulata in nosijo originalna imena, zapisana v zahodnem črkopisu. Za majhne vrtove je najprimernejša sorta 'Amanogawa'. Za mlada drevesa je značilna ozka stebrasta rast, ki jo z ustreznim obrezovanjem lahko trajno ohranimo ozko. Če ne obvladamo žagice in se nam veje smilijo, se bo pač drevo razširilo kot tista soseda z ulice. 'Amanogawa' cveti svetlo rožnato s polnjenimi cvetki, ki tudi prijetno dišijo. Drugič v letu ta okrasna češnja izstopi jeseni, ko se ji listi oranžno in rdeče obarvajo.
Ob sorti 'Amanogawa' je pri nas druga najbolj razširjena sorta 'Kanzan'. Ima močno polnjene cvetove temno rožnate barve. Na mladih drevesih veje rastejo strmo navzgor, tako da ima krošnja obliko lijaka. Kasneje se drevo razširi, zato je primerno za večje vrtove. Tudi 'Kanzan' pozna jesensko obarvanje, ki pa ne seže čez oranžno do rdeče, kot je to pri opisani stebrasti sakuri.

okrasna češnja

Ni vse, kar je videti kot okrasna češnja, tudi zares češnja. Na sliki je rdečelistna sliva (Prunus cerasifera ‘Nigra’), ki poleti rodi mirabolane.

Tretja okrasna češnja, ki je pri nas vedno na prodaj, je povešava sakura – sorta 'Kiku-Shidare-Zakura'. Cvetove ima svetlo rožnate in vrstnate. V mladosti je izrazito ljubka zaradi cvetočih vej, ki jih v loku spušča proti tlom. Vendar iz malega raste veliko in po nekaj deset letih bo visoka in široka deset metrov. Zato še enkrat svetujem: okrasne češnje omejujte sproti, vsak leto ali vsaj vsako tretje leto. Obrezani češnji se ne sme videti, da je obrezana, saj bi to izničilo edino bogastvo, ki ga nosi v sebi – lepoto.


Besedilo in fotografije: Matjaž Mastnak


PS: Veš, kako posaditi drevo, kot je okrasna češnja? Preberi si Matjaževe nasvete za sajenje dreves tukaj.