obrezovanje grmovnic

Ko gre zima h koncu, režemo grmovnice, ki cvetijo poleti

Visoko poletje s cvetjem slavi razmeroma malo okrasnih grmovnic. Kako bogato bodo ti grmi cveteli, pa odločamo že zdaj, ko gre zima h koncu. Škarje v roke in na delo!

Od aprila do junija cvetočih grmovnic ne manjka. Ko pritisne vročina, žal večina preklopi na anonimni poletni program. Razen zelenega volumna od njih na okrasnem vrtu v tem letu ne bo več dosti. So izjeme, ki se okrasijo s privlačnimi plodovi in z oktobrsko barvitostjo, toda to je v primerjavi z bujnim cvetenjem bolj tolažilna nagrada kot vrtni spektakel. Za julij, avgust in september imamo malo cvetočih grmastih igralcev, na katere se lahko zanesemo.
Najprej jih naštejmo. Ko je vročina najhujša, cvetijo vrtni hibiskus (Hibiscus syriacus), latasta in navadna hortenzija (Hydrangea paniculata, H. arborescens), metuljka (Buddleja davidii), bradatec (Caryopteris clandonensis), koprivček (Ceanothus x delilianus), pa polgrmasti perovskiji (Perovskia abrotanoides), mačja meta (Nepeta x faassenii) ter kot grm visoka trajnica sleznica (Lavatera thuringiaca).
Za poleti cvetoče grme v splošnem velja, da razvijejo cvetne popke na mladih, istoletnih vejah. Bolj na kratko kot te grmovnice porežemo, močneje bodo odgnale in na krepkih poganjkih bo tudi več močnejšega cvetja. Močno rez opravimo čim prej. Ko se v februarju toliko ogreje, da veje niso več zamrznjene, lahko že režemo.


Image
Rez grmastega hibiskusa: na čep skrajšane stranske vejice bodo poleti najmočneje cvetele.

Obrezovanje grmovnic – nizko in kratko

Na enak način obrežemo metuljko in koprivček. Debelca oziroma veje odrežemo na približno 30 cm višine. Stare in mrtve čoke pri metuljki izrežemo čim bližje koreninam, počistimo pa tudi mlade vejice, ki delajo gnečo in na katerih ne bo cvetja. Koprivček, ki ga imam v mislih, je pozno poleti cvetoč listopadni križanec Ceanothus x delilianus. Zimzelene vrste in sorte, ki zacvetijo spomladi, si lahko privoščijo samo Primorci, ker v notranjosti Slovenije pozebejo; te se reže po cvetenju.


Image
Na sliki je zimzeleni koprivček. Za notranjost Slovenije je primeren samo listopadni Ceanothus x delilianus.

Modro cvetje ima tudi bradatec. Ker je v celoti nižji in bolj gracilen, ga tudi nižje režemo: nad tlemi pustimi le za širino dlani dolge štrclje vejic. Če se vam bradatec in koprivček smilita in ju ne boste rigorozno rezali, tudi prav. Samo cvetja bo vse manj in čez nekaj let bosta mrtva.
Priljubljeni vrtni hibiskus je tudi treba rezati, čim zima opeša. Tega se lotimo drugače: vzdolž vej, ki tvorijo arhitekturo grma, okrajšamo vse stranske poganjke na čepe. Dovolj bo, če pustite 5 cm dolge čepe. Če ste vrtnar, ki se rad posveti svojim opravkom, režite pol centimetra nad brstom.

Hortenzije zahtevajo drugačen pristop

Hortenzije običajnih velikosti, ki so nepogrešljive na podeželskih in predmestnih vrtovih, po koncu zime rešimo suhih glav. Režemo pazljivo, da ne poškodujemo najvišjega para brstov, ki imata v sebi cvetne zasnove. Hortenzij nikoli ne režemo kar tja v en dan, samo da režemo, ker se pač reže! Razen rezanja lanskih socvetij pri starejših grmih izrezujemo opešane veje in to čisto nizko pri tleh. Nič ne bo narobe, če vsako leto izrežemo tretjino najstarejših vej. Barva in videz lubja povesta, koliko je veja stara.

Lataste hortenzije potrebuje drugačen pristop. Spomladi veje prikrajšamo za približno polovico ali nekaj več. Če prenizko režemo, dna vej slabše odženejo. Ko se grm zgosti, pa lahko vedno najstarejše veje izrezujemo pri tleh.


Image
Zanimivost: Poleti cvetoče grmovnice so dvakrat lepe, ker se nanje prihajajo past metulji. Te močno privlačita metuljka in bradatec. V toplejšem delu Slovenije je poletna poslastica zanje tudi cvetoča konopljika (Vitex agnus-castus). S temi grmi vrt poleti dobesedno oživi.

Grmaste trajnice

Perovskija in mačja meta sta trajnici, ki so jima dna poganjkov olesenela. Teh dveh polgrmičkov ne režemo prezgodaj, raje počakamo, da napneta brsti. Režemo nizko in na vsakem poganjku pustimo le po nekaj popkov. Mačjo meto drugič porežemo julija, takoj po koncu prvega cvetenja. Porežemo, tako da od vsakega poganjka ostane le nekaj centimetrov štrclja, pa bo mačja meta vnovič zrasla in še enkrat cvetela. Podobno postopamo pri sleznici, ki je silno bujna trajnica in ki lahko v enem letu zraste v dva metra visok grm. Spomladi vzamemo škarje v roko in znižamo vse poganjke na 20 cm višine.


Besedilo in fotografije: Matjaž Mastnak