feratanje_ferata_migimigi

Kako izbrati svojo prvo ferato?

Ferata. S to italijansko tujko poimenujemo zavarovane plezalne poti, opremljene z jeklenico, stopami in klini. Ti omogočajo varovanje in s tem varnejše plezanje, hkrati pa jih lahko uporabimo tudi za napredovanje. V Sloveniji jih prav zaradi opremljenosti radi zamenjujemo z zelo zahtevnimi planinskimi potmi. Te so res lahko enako opremljene, a jih kljub temu ne smemo mešati. Velik del slovenskih zelo zahtevnih planinskih poti je zavarovanih le v manjšem delu (npr. na Škrlatico, Kočno, Konja). Sodobne športne ferate so namenjene športnim užitkom, adrenalinu in so praviloma krajše, težave pa porazdeljene po celotni smeri. Zelo zahtevne planinske poti pa vodijo na nek vrh, so dolge in zahtevajo dobršno mero kondicije in gorniških veščin. Predvsem spomladi in v začetku poletja v njih še vedno leži sneg, sestopi so dolgi, lahko tudi tehnično zahtevni. Zato nikar ne zamahnite z roko, ko vas povabijo v Hanzovo ali Kopiščarjevo smer ali skozi Žrelo.

Nikar iz fitnesa v težke ferate!

Lepota in doživetja so stvar posameznika in kot taka težko ocenljiva, tehnično zahtevnost pa ocenjujemo z različnimi lestvicami. Te se med seboj razlikujejo. Avstrijska (večinoma v uporabi tudi v Sloveniji) ni enaka francoski, ta ne nemški itn.

Splošna ocena sporoča zahtevnost najzahtevnejšega dela, v besednem ali grafičnem opisu pa so ferate ocenjene tudi po posameznih odsekih. Surova moč pride prav, a daljših in zahtevnejših ferat se je treba lotiti z glavo, predvsem pa z določenimi izkušnjami in vsesplošno kondicijo. Velja načelo postopnosti, zato je priporočljivo, da za prvi vzpon po ferati izberemo krajšo in lažjo. Le tako bomo lahko v njej uživali in si po končanem vzponu zaželeli novega.

Priprava na vzpon

Feratanje je nevarno, zato v prvo ferato ne vstopamo brez prave družbe. Prijatelj, ki se je ravnokar vrnil s tečaja, ni najboljša izbira. Raje si za prvi vzpon izberemo koga, ki je vajen plezanja po feratah, ki pozna opremo, tehniko gibanja in samovarovanja. Če ne poznamo nikogar, ki ustreza temu opisu, se obrnemo na vodnika Planinske zveze Slovenije, lokalno planinsko društvo ali gorskega vodnika.

Kot za vse planinske izlete in ture, se je na vzpon po ferati treba pripraviti že doma. Preverimo zahtevnost ferate (splošno in po odsekih), poiščemo t. i. izhode v sili (ti omogočajo izstop v primeru utrujenosti in prezahtevnih odsekov) ter se poučimo o stanju poti do vstopa v ferato in poti, ki z vrha vodi(jo) v dolino.

Vse ferate niso izdelane in opremljene enako kakovostno. Zato ne smemo nasedati spletnim »strokovnjakom«, ki jim je vse »lahko«. K zahtevnosti, bolje rečeno kompleksnosti, ture je namreč treba prišteti tudi čas dostopa in plezanja, še bolj pa splošno prisoten strah. Zaradi njega se lahko enouren vzpon spremeni v celodnevno turo. Kar povprašajte bohinjske reševalce, ki iz določene priljubljene ferate redno »izvajajo« nočno spremstvo. Zato naj v nahrbtniku svoje mesto najde tudi čelna svetilka s polnimi baterijami.

Oprema

Osnovna oprema vsakega feratarja je samovarovalni sestav. Ta je sestavljen iz štirih posameznih delov:

  • gorniške (ne kolesarske!) čelade,
  • plezalnega pasu,
  • samovarovalnega kompleta in
  • varovalnih rokavic.

Priporočljiva je tudi krajša »popkovina«, ki nam bo na težjih mestih omogočila varen počitek ali čakanje. Na trgu je ogromno različic in modelov omenjenih artiklov. Razlikujejo se predvsem v detajlih, a najpomembnejše je, da imajo vsi ustrezen certifikat CE oz. UIAA. Če na izbranem kosu opreme ni njihove navedbe, opreme ne uporabljamo! Enako velja za starejše kose.

Če se s feratanjem šele spoznavamo, potem je pametno, da si za prvih nekaj vzponov opremo izposodimo (pri prijatelju, na planinskem društvu, v trgovini, pri gorskem vodniku). Oprema ni poceni in šele z izkušnjami spoznamo, kaj nam najbolj ustreza.

Nikoli ne uporabljamo doma narejene opreme. Samovarovalni komplet iz pomožne vrvice in dveh vponk z matico je smrtno nevaren!

Kot pri vseh planinskih aktivnostih je za udobje in večjo varnost treba izbrati primerna oblačila in obutev. Izberemo udobna, planinskim aktivnostim primerna oblačila, ki pa ne smejo biti preširoka. Hlače naj bodo dolge, da zaščitijo noge pred praskami, majice naj imajo klasičen kratek rokav, da pokrijejo celoten ramenski obroč. Tako smo zaščiteni pred soncem in praskami, ki jih ob plezanju ne manjka. In kot ob vseh planinskih turah – pulover, anorak, kapa in rokavice. Sploh, če se odpravljamo na ferate v gorskem okolju in na vetrovna območja (Češka koča, Zelenica, Kanin, Vipava …), da zavarovanih poti v visokogorju ne omenjamo.

Na noge sodi klasičen, lahek gojzar z narebranim podplatom iz kakovostne gume! Tudi z nizkimi pohodnimi čevlji gre, a bodo gležnji in vezi neprimerljivo bolje zaščiteni v visokih gojzarjih. Te še toliko bolj priporočamo začetnikom in osebam, ki imajo težave s klecanjem in izpahi, zvini. Predvsem pa vsem, ki niso vajeni hoje po neutrjenem terenu z nizkimi čevlji.

Ideje za prvi vzpon

Tudi pri nas je vedno več lažjih, učnih ferat, idealnih za prvi vzpon. Vsaka ima sicer svojo specifiko in karakter, o čemer se moramo, kot že zapisano, podučiti doma. V nadaljevanju so naštete so vse primerne ferate za prvi feratarski užitek:

  • Ferata Hvadnik nad Gozdom Martuljkom nas bo poleti ohladila in osvežila. Poteka ob istoimenskem potoku, zato je treba nekaj več previdnosti, predvsem zaradi vlažnih skal.
  • Aljaževa pot je ena izmed dveh ferat nad Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani. V njem si lahko izposodimo opremo in ogledamo zanimive razstave o bogati slovenski planinski zgodovini.
  • Družinska ferata na Kaninu nas vodi do Prestreljeniškega okna in ponuja čudovite poglede na Julijske Alpe. Priporočamo uporabo kabinske žičnice, saj je pot iz doline dolga.
  • Furlanova pot na Gradiško turo je ena izmed naših najstarejših tovrstnih poti. Zaradi pripeke se vanjo ne podamo v toplih poletnih mesecih. V bližini poteka tudi precej zahtevnejša Otmarjevo pot. Bodimo pazljivi, da na dostopu sledimo pravim oznakam!
  • Pogačnikovo pot zlahka najdemo v stenah pod Šmarno goro. Kratka ferata ponuja lepo, raznoliko in razgledno plezanje, ki se bo zagotovo vtisnilo v spomin. Naj vas številni neopremljeni mimoidoči ne zavedejo – pot ni tako nedolžna, kot se sprva zdi.
  • Pot čez Hudičev graben pod Grmado pri Celju ponuja zanimiv uvod v svet ferat. Gre za sotesko s potokom, nad katerim je spretno in zanimivo speljana planinska pot, opremljena z jeklenico in klini. Zanimiv uvod v feratarsko življenje, čeprav bi težko trdili, da gre za pravo ferato.
  • Na Lisco se lahko povzpnemo tudi po zavarovani plezalni poti. Njena posebnost so številni izhodi v sili, kar je kot naročeno za uvajanje v svet feratarstva. Najtežji del je čisto na koncu, ki se mu lahko enostavno ognemo in zaključimo turo z okrepčilom v Tončkovem domu na Lisci.

Avtor: Matej Ogorevc, inštruktor planinske vzgoje

Avtor: Matej Ogorevc, inštruktor planinske vzgoje
P. S. Poskrbi za zdrav življenjski slog in sodeluj v Migimigi izzivih.