Najlepše kolesarske poti in ture v Sloveniji

Slovenija je lepa in raznovrstna dežela, odlična točka za kolesarjenje v vseh letnih časih. Spoznamo jo lahko tudi na kolesu.

Super izhodišče za raziskovanje Slovenije je okolica Ljubljane. V enem dnevu lahko pridemo v vse kotičke Slovenije, tisti najbolj navdušeni pa tudi nazaj domov.

Trase za začetnike

Preden se podamo na kolesarsko traso, moramo vedno preveriti kolo in kolesarsko opremo. S sabo vzamemo nekaj denarja, vodo in kaj malega za pojesti. Ne smemo pozabiti na kolesarsko čelado, brez katere se lahko naš kolesarski izlet nesrečno konča.

Okolica Ljubljane nudi čudovite urejene kolesarske poti za družine in tudi za začetnike. Pa naj bo to obrobje mesta, ki ga obdaja Pot spominov in tovarištva, ali sam center Ljubljane. Vendar previdno, na jugovzhodu Ljubljane vodi PST preko Golovca, ki za najmlajše lahko predstavlja kar velik zalogaj.

Image

Pot spominov in tovarištva.

Kranjska gora nudi eno izmed najlepše urejenih kolesarskih poti v Sloveniji. Začne se že na Jesenicah in se nadaljuje skozi Mojstrano (kjer gremo za kratek hip na cesto), Gozd Martuljek, Kranjsko Goro (tu se poleti ohladimo v jezeru Jasna) in Rateče. Tu potrebujemo osebno izkaznico, saj se kolesarska pot nadaljuje v Italijo.

Skupaj lahko prevozimo kar 100 kilometrov in to po urejeni kolesarski poti. Preberite si več o kolesarski poti, ki je ime dobila po našem slavnem, že pokojnem ultra maratoncu in se uradno imenuje Kolesarska pot Jureta Robiča.

Urejene kolesarske poti najdemo tudi drugje po Sloveniji. Ene izmed lepših tudi na Primorskem, kjer si lahko s kolesa ogledate slovenska primorska mesta od Kopra do Pirana. Najbolj zanimiv del za najmlajše bo vsekakor vožnja skozi več kot 500 metov dolg predor Valeta med Strunjanom in Portorožem, ki je osvetljen.

Image

Predor Valeta.

Najlepše kolesarske ture

1. Parenzana na Obali

Znamenita pot Porečanka (Parenzana) pelje čez kratko, a pestro in razgibano slovensko obalo. Pot, ki je znana tudi pod imenom Pot zdravja in prijateljstva, je speljana po nekdanji železniški progi, ki je delovala med letoma 1902 in 1935. Potekala je po ozemlju treh držav: Italije – 13 km, Slovenije – 32 km in Hrvaške – 78 km. Slabih 30 odstotkov poti poteka po asfaltu, preostali del pa je makadamski.

Ravna kolesarska pot ob Škocjanskem zatoku je kot nalašč za ogrevanje. Od tam naprej nadaljujete proti Izoli. Del poti boste uživali ob morju, nato pa zavili ob rob naselja. Na srečo do Portoroža ne bo treba čez hrib. Pot namreč vodi skozi dva lepa predora. Od Portoroža pelje pot preko Lucije in slikovitih Sečoveljskih solin vse do mejnega prehoda Sečovlje. Če boste želeli pot nadaljevati naprej na Hrvaško, potrebujete osebni dokument. Tura je primerna za kolesarjenje in tudi za hojo ter je idealna za družinsko kolesarsko turo. Seveda lahko prevozite samo del poti.

Image

Sečoveljske soline.

2. Ljubljana–Rašica

Rašica je hrib, ki leži severno od Ljubljane. Vas se nahaja pod vrhom vzpetine na 421 metrih nadmorske višine. Do nje lahko pridemo po cesti, iz smeri Srednjih Gameljn. Cesta je dolga 2 km, na poti boste premagali 100 višinskih metrov, s povprečnim naklonom 6 %. Klanec ni prehud, zato je odličen za tiste, ki se s kolesarstvom šele spoznavajo.

BONUS: Nekoliko bolj pripravljeni kolesarji se v primeru, da imate gorsko/gravel kolo, lahko povzpnete vse do vrha vzpetine Rašica, kjer sta razgledni stolp in planinski dom.

3. Ljubljana–Katarina (Topol pri Medvodah)

Za kolesarje iz okolice Ljubljane najbrž eden najbolj poznanih vzponov. Do vasi Katarina, ki je v Polhograjskih Dolomitih na višini 645 metrov, lahko dostopate z dveh strani: iz smeri Sore ali pa iz Hrastenice, to je iz smeri Dobrove.

Vzpona se med seboj kar precej razlikujeta. Iz smeri Sore vas čaka dobrih 7 km vzpona s povprečnim naklonom 4 % in višinsko razliko 320 metrov, ampak brez skrbi, od tega je 5 km zelo položnega vzpona. Pravo nasprotje vas čaka v zadnjih dveh kilometrih, kjer se boste srečali z naklonom vse do 15 %. Zato je ta vzpon priporočljiv za nekoliko bolje pripravljene.

Vzpon iz smeri Dobrove vam ponuja precej bolj strm in konstanten naklon, zato je vzpon s te strani dolg le 3 km in predstavlja svojevrsten izziv. Na vrhu se vam ponuja čudovit razgled na del Ljubljane, okrepčate se lahko tudi v gostilni.

BONUS: Če na vrh vzpona pridete preveč spočiti, lahko nadaljujete vzpon do gostilne Vihra.

Image

Katarina nad Ljubljano.

4. Ljubljana–Pance

Pance so kot nalašč za začetnike cestnega kolesarstva, kot za vse, ki sedež drgnejo že dalj časa. Nahajajo se vzhodno od Ljubljane in so dostopne skozi vas Sostro. Pot vas bo peljala skozi Podlipoglav (v križišču levo, desno greste na Repče, ki pa so za zelo napredne kolesarje), Selo pri Pancah (tu lahko zavijete levo za Javor in pridete v dolino Besnice, kar je primerno za bolj zahtevne kolesarje) in na koncu prikolesarite na Pance. Prevozili boste od 30 do 50 kilometrov, odvisno od tega, od kod iz Ljubljane boste štartali.

Vzpon na Pance je glede na Stravo dolg 3,6 kilometra in ima povprečen naklon 4 %. Začetek je bolj blag, pot pa se konča malo bolj strmo, tako da moramo pravilno porazdeliti svoje moči.

Pance nudijo čudovito izhodišče za Dolenjsko, saj preko spusta v smeri Dole pri Pancah ali Malega Lipoglava že pridemo v Grosuplje, kjer si lahko pot podaljšamo preko Police v Višnjo Goro, Ivančno Gorico, Krko in Žužemberk. Te poti so namenjene naprednejšim kolesarjem, saj se višinski metri in prevoženi kilometri začnejo hitro seštevati.

Veliko hribov, ki so blizu Ljubljane, lahko spoznate na Maratonu treh občin Grosuplje, ki mnogim  rekreativnim kolesarjem služi tudi kot predpriprava za Maraton Franja.

Image

Pance.

5. Dolina Besnice

Nahaja se vzhodno od Ljubljane. Peljemo se skozi Zalog do Predgrada, kjer zavijemo desno skozi tunel in vasico, nato še skozi en tunel, kjer se nam odpre čudovita dolina Besnice. Ta vodi na vrh Malega Trebeljevega in je dolga 14 kilometrov z 274 višinskimi metri. Tekom celotne poti se zmerno dvigujemo. Ker je tukaj malo prometa, je to zelo priljubljena točka za kolesarje in tudi za motoriste.

Dolina prek sosednjih hribov Javor, Janče in Prežganje nudi odlične poti za naprednejše kolesarje. Pa tudi za daljšo turo, če pot nadaljujemo do Šmartnega pri Litiji, kjer se lahko preko Litije in ob Savi  vrnemo nazaj v Ljubljano. Pot lahko podaljšamo čez Bogenšperk, Šentvid pri Stični in Ivančno Gorico.

Image

Janče.

6. Ljubljansko barje

Barje najbolje spoznamo prek kolesarskega Maratona Barjanka, ko ga prevozimo po dolgem in povprek. Nahaja se južno od Ljubljane in je najbolje dostopno preko Črne vasi in Brezovice pri Ljubljani. Pot lahko povežemo preko Iga, Jezera, Podpeči in vse do Borovnice. Bolj zagnani se lahko po dveh poteh podajo še na Krim. Ena vodi iz Iške vasi do Gornjega Iga. Gre za zelo lep vzpon v senci in malo prometa, a se asfaltirana pot konča že pred vrhom Krima, naprej do vrha pelje makadam.

Druga pot se začne v Podpeči preko Kamnika pod Krimom in nas pripelje na Rakitno. Gre za 10-kilometrski vzpon s 5,1% naklonom, na nekaterih mestih je ta tudi do 15%. Pot lahko nadaljujemo proti Cerknici, kjer se obrnemo nazaj proti Ljubljani skozi Logatec in Vrhniko. Ali pa se podamo do Blok in si ogledamo še Bloško jezero ter se vrnemo skozi Velike Lašče in Škofljico. Z Iga je dostopen Kurešček preko vasi Golo. Vzpon je dolg 11 kilometrov s 4% povprečnim naklonom.

Image

Ljubljansko barje.

7. Ljubljana–Kranj

Iz Ljubljane lahko naredimo lep kolesarski izlet po obeh bregovih Save vse do Kranja in nazaj. Ta pot  nas pelje mimo golf igrišča Smlednik, Valburge in ob levem bregu Save mimo Trboj, vse do Kranja. Ogledamo si lahko center mesta ali skočimo še na Šmarjetno goro. Pot domov nas pelje po desnem bregu Save do Zbilj in nazaj v Ljubljano.

Če si želimo daljšo pot, se lahko iz Kranja peljemo do Škofje Loke, Železnikov, Soriške planine, Bohinja, Bleda in nazaj do Kranja in Ljubljane. Ali pa proti Preddvoru do Zgornjega Jezerskega, vse do meje z Avstrijo. Če smo začeli v Kamniku, smo naredili že dober del Maratona Alpe. To je najbolj »gorski« cestnokolesarski maraton v Sloveniji, ki nas za kratek hip pelje tudi v Avstrijo. Primeren je le za najbolj izkušene kolesarje, ki radi nabirajo višinske metre!

8. Ljubljana–Domžale–Kamnik

Iz Ljubljane do Kamnika je veliko poti. Pot do Domžal poteka po isti trasi kot vožnja na čas na Maratonu Franja. Od tu pa lahko nadaljujemo pot do Radomelj in skozi Volčji Potok vse do Kamnika.

Kamnik je zelo dobro izhodišče za cestno kolesarstvo. Skozi Tuhinjsko dolino se lahko podamo vse do Vranskega in pot nadaljujemo ali pa se vrnemo nazaj v Domžale preko Trojan.

Severno od Kamnika najdemo Kamniško Bistrico, ki skozi čudovito dolino in z rahlim vzponom na koncu nudi čudovit pogled na Kamniško-Savinjske Alpe. Namesto da zavijemo levo za Bistrico, lahko nadaljujemo desno, kjer nas čaka 10-kilometrski vzpon na Črnivec s povprečnim 4% naklonom. Pot lahko nadaljujemo v Gornji Grad, Vransko in nazaj v Kamnik/Domžale/Ljubljano.

Iz Kamnika preko Šenturške Gore pridemo v Cerklje na Gorenjskem in od tam nazaj gremo proti Ljubljani oz. Kamniku. Izlet si lahko podaljšamo z vzponom na Krvavec, ki je po najdaljši poti iz vasi Grad dolg 11,2 kilometra in ima kar 9% povprečni naklon. To pa je že pravi zalogaj.

Image

Šenturška gora.

Kolesarski vzponi

Gre za težkokategornike – vzpone, ki so namenjeni najlažjim in najbolj trmastim kolesarjem. V to kategorijo štejemo Krvavec, Vršič iz obeh smeri in Mangart. Mantra, ki najbolj pomaga pri premagovanju tovrstnih naporov, pa prihaja iz ust Dalajlame: »Bolečina je neizbežna; trpljenje je opcijsko.«

Vršič

Na Vršič se da povzpeti iz dveh smeri. Pot iz Kranjske Gore gre mimo jezera Jasna do vrha Vršiča in meri 11,6 kilometra s povprečnim naklonom 7 %, vendar so posamezni deli vzpona tudi nad 14 %. Tako naredimo 770 metrov višinske razlike. Velja za enega izmed težjih vzponov v Sloveniji, tudi zaradi  tlakovanih serpentin, ki vožnjo na kolesu še nekoliko upočasnijo. Serpentine so oštevilčene in nam sproti povedo, na kakšni nadmorski višini smo. Do vrha jih je 24 in nas pripeljejo na 1611 metrov nadmorske višine, kar je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Vzpon s trentarske strani ima 26 serpentin in se začne pri Logu v Trenti. Vsako leto tu prirejajo kolesarsko tekmovanje Juriš na Vršič.

Image

Vršič.

Mangart

Če pot nadaljujemo proti mejnemu prehodu in prelazu Predel, bomo malo pred mejo videli odcep za Mangart. Vzpon je dolg 10,2 kilometra s povprečnim naklonom 9 %, ki je dokaj enakomerno porazdeljen do vrha. Premagana višinska razlika na vrhu Mangartskega sedla znaša 940 metrov.

Oba vzpona, tako na Vršič kot Mangart, se lahko poveže v eno daljšo in zelo zahtevno kolesarsko turo. Ta nas pelje iz Kranjske Gore čez Vršič, Mangart, Predel v Italijo in po kolesarski poti nazaj v Kranjsko Goro.

Image

Mangart.

Vse kolesarske poti pri nas so označene in dobro dokumentirane na spletu. Kjerkoli ste, si lahko z nekaj kliki pričarate zanimiv kolesarski izlet zase ali za svojo družino. Kolesarske poti v Sloveniji so vam na voljo na tej povezavi. Srečno pot!

Avtorja: Borut Dežman, Blaž Debevec