Osnove turnokolesarskih podvigov

Kaj moramo vedeti, preden se lotimo turnega kolesarstva?

Vsi, ki živimo aktivno, smo bili v kratkem času izpostavljeni velikim spremembam, ki močno vplivajo na nas in naš način življenja. Te spremembe so razlog, da smo bili prisiljeni spremeniti svoje osebne zemljevide – tako notranje kot zunanje. Ker narava vedno najde pot, se njena ustvarjalnost kaže tudi s pomočjo odkrivanj novih dejavnosti, ki so bile še ne dolgo tega rezervirane samo za posameznike, ki so želeli od življenja nekaj več. Ena takih dejavnosti je tudi turno kolesarstvo. Obdobje izbruha epidemije covida-19 so nekateri imenovali »tretja kolesarska revolucija«.

Od kavč kolesarja do turnega kolesarja po enem izletu? Ne delajmo si utvar.

Če se postavimo v kožo posameznika, ki je po dolgih letih od otroštva in mladosti spet odkril kolesarjenje, ugotovimo, da je to povsem druga pokrajina, kot se je spominjamo. Edina točka, ki nas povezuje s spomini, je znanje vožnje kolesa, praviloma po urejenih cestah v urbanem okolju.

Običajno se proces preobrazbe posameznika v turnega kolesarja začne, ko se vsede na »odlično« kolo, za katerega je petnajst let nazaj odštel malo bogastvo ter se v družbi družinskih članov ali prijateljev odpravi na nedeljski izlet do popularne izletniške točke blizu svojega kraja. Po avanturi je seveda poln vtisov, predvsem o telesnih fenomenih, ki jih je doživljal na izletu (opazi, da ima zadnjo plat, stegna so boleča, tudi zadihanost je podobna žrtvi, ki beži pred sestradano levinjo v savani). Toda počuti se odlično! Hoče še! Do popolnosti mu manjka samo še pravo kolo. Da, da, preobrazba skriva veliko pasti in stranpoti.

Po odločitvi o rebalansu osebnega proračuna se odpravi v kolesarsko trgovino. Običajno v takšno, kjer imajo modele »gorskih koles« iz oglaševalskih akcij. Ko se sprehaja med stotinami koles, se mu ne sanja, kaj sploh gleda, kaj šele, kaj bi moral gledati. Ne zaveda se, da stoji na robu globoke pasti, ki ga bo pogoltnila vase vsaj za dve leti (dokler sam v praksi ne odkrije tega, o čemer pišemo v naslednjem odstavku). Mogoče iz pasti nikoli več ne izstopi. Zakaj? Ker se bo odločil za nakup »odličnega« modela, ki je v akciji, vendar z njim ne bo mogel uresničevati svojih močnih želja po osvajanju lovorik, ki si jih želi sam ali s katerimi se kitijo ostali kolesarski prijatelji. »Ugodno« prvovrstno »gorsko« kolo mu ne bo ustrezalo.

Nakup (novega) kolesa

Prvi nasvet pri nakupu kolesa: odpravimo se v specializirano kolesarsko trgovino. In ne samo v eno. V najmanj tri nas mora zapeljati pot, čeprav nam že v prvi prodajalec zleze pod kožo. Preizkušajmo različne modele različnih znamk. Če nam prodajalec omogoči testno turo, je to njegova ogromna konkurenčna prednost. Če se lahko zapeljemo samo okoli trgovine, tudi, vendar mnogo manjša. Če testna vožnja ni mogoča, odkorakajmo iz trgovine. Ker kupujemo cenovno drago kolo, na katerem bomo preživeli dolge ure, se moramo na njem počutiti odlično. Čeprav se že na prvem kolesu počutimo dobro, vztrajajmo pri preizkusu najmanj treh različnih modelov. Geometrija kolesa mora biti že ob nakupu vsaj približno skladna z našim telesom in namenom uporabe (ang. fit for purpose). Računajmo s tem, da bomo najverjetneje po prvih izletih z novim kolesom zamenjali sedež in pedala. Pri turnem kolesarstvu večinoma uporabljamo ravna oziroma »flat« pedala zaradi obutve, ki je namenjena tudi pohodništvu. Le redko se izkušeni posamezniki odločajo za »SPD-sistem« z blokeji.

Zaščitna oprema ni izbira, ampak nuja!

Kolo smo kupili. Kaj pa zaščitna oprema? Čelada, rokavice, očala, ščitniki, nahrbtnik? Da, turni kolesar potrebuje vso to opremo, vendar prilagojeno aktivnosti.

Začnimo pri čeladi. Za turno kolesarstvo ne potrebujete čelade, ki zapira tudi spodnji del obraza (ang. full face). Te čelade so namenjene le spustom v bike parkih. Če vidite kolesarja s tako čelado kjerkoli drugje kot na progi za spust v bike parku, vedite, da je ta oseba na napačnem kraju. Lahko se odločite za t. i. integrirane čelade, kjer spodnji del namestite, preden začnete z vožnjo navzdol.

Prav tako smešno na planinskih izletih s kolesom izgledajo smučarska očala. Tako zamaskirani kolesarji v planine ne sodijo, saj način vožnje, za katerega so opremljeni, ni primeren za planinsko in gozdno okolje. Za naš način kolesarjenja so najprimernejša kakovostna športna očala, kjer je možna menjava stekelc (temna, transparentna, rumena). Rokavice naj bodo z dobro zaščito dlani, lahko s prsti za hladne ali brez prstov za tople dni.

Za naš način kolesarjenja so primerni lahki kolenski ali golenski ščitniki, predvsem zaradi poškodb goleni s pedali. Seveda varujejo tudi kolena v primeru padcev. Zaščito hrbta nam nudi pravilno napolnjen kolesarski nahrbtnik (nikdar nimamo trdih predmetov tik ob hrbtu).

Če povzamemo: kupimo tisto, kar služi svojemu namenu. Še enkrat: sledimo namenu uporabe – fit for purpose, kot rečejo Angleži.

Turno kolesarstvo in e-kolesa. Na kaj moramo biti pozorni?

Veliko sodobnih turnih kolesarjev je v zadnjih dveh letih zaradi eksplozije ponudbe e-koles preskočilo osnovno šolo z dolgo kilometrino na klasičnem gorskem kolesu s takojšnjim nakupom električnega gorskega kolesa. O tem načinu preživljanja časa v naravi bi se lahko razpisali, saj je hiter razvoj tega segmenta turnega kolesarstva odprl veliko do sedaj neznanih vprašanj. Naj omenimo le dve, ki zajemata najširši krog novih lastnikov e-koles:

  1. Spodbudno je, da je razvoj e-koles omogočil dostopnost turnega kolesarstva večjemu številu narave željnih obiskovalcev. Z e-kolesi so območja, kjer je konfiguracija terena za kolesarjenje zahtevnejša, lažje dostopna. Nevešč e-kolesar se lahko zaradi te nove okoliščine hitro nevede izpostavi subjektivnim in objektivnim nevarnostim, saj jih ne prepoznava in zato ne more predvidevati (znanje tehnike vožnje na strmejših odsekih z nestabilno in razčlenjeno podlago, načrtovanje ture, orientacija in poznavanje okolja, poznavanje vremenskih pogojev, varovanje narave ...). Zato velja, da se lotevamo le podvigov, za katere smo prepričani, da jih obvladamo, in šele s pridobivanjem izkušenj dvigamo letvico svojega dosega.
  2. Tudi turni e-kolesarji upoštevamo bonton, ki velja v naravi in planinah, saj se s tem izognemo morebitnim konfliktom z ostalimi obiskovalci in uporabniki naravnega prostora (pohodniki, lastniki gozdov ...). Upoštevanje 10 pravil turnega kolesarstva vedno pravo mesto najde.
10 priporočil Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA):

1. Kolesarimo zdravi.
2. Izlet skrbno načrtujemo.
3. Kolesarimo samo po ustreznih dovoljenih poteh.
4. Pred izletom vedno preverimo, da je kolo brezhibno.
5. S seboj imamo vedno vse, kar potrebujemo na izletu.
6. Kolesarimo z zaščitno opremo (čelada, rokavice, pri spustih ščitniki).
7. Pešci imajo vedno prednost.
8. Hitrost vožnje prilagodimo svojemu znanju, terenu in okoliščinam.
9. Za seboj ne puščamo nikakršnih sledi.
10. Pomislimo na živali, vozimo tiho in obzirno

Izpostavili smo le dve vprašanji. Ne moremo spregledati odgovornosti trgovcev, ki jih posameznik obišče z namenom nakupa opreme za turno kolesarstvo. Kot uveljavitev načela družbeno odgovornih podjetij prepoznavamo možnost, da bi trgovci ob nakupu poučili kupca o pravilni uporabi gorskega kolesa. Prav tako bi lahko organizirali seminarje tehnike vožnje ter skupne ture z licenciranimi turnokolesarskimi vodniki Planinske zveze Slovenije. To bi bila velika konkurenčna prednost, ki je žal še ni prepoznal noben trgovec z gorskimi kolesi in opremo v Sloveniji.

Turno kolesarstvo naj bo varno, strpno in naravi prijazno

Vpliv neizkušenih turnih kolesarjev na naravo je, to lahko povemo brez dlake na jeziku, zaradi pojava množičnosti potencialno škodljiv. To omenjamo kot v praksi večkrat ugotovljeno in potrjeno dejstvo. V Komisiji za turno kolesarstvo (KTK) PZS problem predobro poznamo, zato smo hvaležni, da lahko skupaj z zavarovalnico Generali, d. d., v okviru skupnosti Migimigi ozaveščamo manj izkušene turne kolesarje o pogojih pravilnega turnega kolesarstva.

KTK PZS že trinajst let usposablja vodnike turnega kolesarstva, ki delujejo v turnokolesarskih odsekih v okviru planinskih društev ali samostojno kot organizatorji turnokolesarskih izletov. V trenutni situaciji se je dejavnost organizacije skupnih turnokolesarskih izletov začasno umirila, vendar verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo (že tretjič zapored!) organizirati turnokolesarski izlet 'Prevozimo STKP v enem dnevu – Sprejmi Migimigi izziv!' v prvi polovici septembra 2021!

Vabimo vas, da se nam pridružite na tej edinstveni turi na katerikoli etapi Slovenske turnokolesarske poti, ki bo letos v času Evropskega tedna mobilnosti, in skupaj bomo doživeli  zabavno, pa tudi poučno pustolovščino.

Avtor: Atila Armentano, načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS

Avtor: Matej Ogorevc, inštruktor planinske vzgoje
P. S. Poskrbi za zdrav življenjski slog in sodeluj v Migimigi izzivih.