Pozimi potrebujemo več spanca

Letni časi so v naših krajih tipični za naš bioritem, to je življenjski ritem, ki naj bi pomembno prispeval k zdravju ljudi. Klimatsko najbolj ugodni pogoji za delo so spomladi in poleti, ko so temperature zmerne in je človeško telo najbolj sposobno za delo; poletja so vroča, zime pa mrzle. Zato naj bi posebno v najbolj vročem delu leta in v najbolj mrzlem obdobju človeško telo potrebovalo več počitka. Na ta način sistematično skrbimo, da ima telo dovolj časa, da se regenerira ali obnavlja.

Poslušajte svoje telo

Večina skladnih in zdravih obremenitev poteka v bioritmu, kjer obdobjem obremenitev sledijo obdobja počitka. Že naš dan je prirejen temu. Zjutraj se aktivnosti budnosti počasi začenjajo stopnjevati, čez dan je naš delovni učinek največji, proti večeru pa se začenja telo postopno ugašati. Pomembno je, da se ponoči skozi spanec regenerira.

Kadar si aktivnosti sledijo v pravilnem ritmu, običajno ne prihaja do težav, saj je ustvarjeno neke vrste ravnovesje. Ritem je pri nekaterih bolj počasen, pri drugih hitrejši, prav tako amplitude, saj je med viški budnosti in viški aktivnosti pri nekaterih izjemno velika razlika, pri drugih je ta razlika manjša. Ritem  aktivnosti je pri ljudeh, ki se držijo ustaljenih vzorcev vedenja, enakomeren. Pri tistih, kjer je prilagodljivost njihovih ambicij večja in se bolj prilagajajo trenutni situaciji, pa lahko to precej bolj niha in pogosto ni v ravnovesju. Obdobij počitka je včasih premalo, kar vodi v porušeno ravnovesje in tudi do stresne ali dražljajske preobremenjenosti. Takrat se naše telo ne uspe regenerirati dovolj dobo, da to ne bi vplivalo na naše zdravje.

Kakovost spanja ima seveda v teh ciklih pomembno vlogo. Telo nas z ugašanjem budnosti sili, da mu namenimo dovolj časa za regeneracijo. Prav tako letni časi prispevajo k temu, da se telo tudi mimo naše volje, torej nezavedno, odziva na način, da v obdobjih največjih ekstremov temperatur (pozimi in poleti) postaja bolj pasivno in skuša izbirati aktivnosti, kjer se energija akumulira, ne pa porablja.

Zima je čas, ko si telo nabira moči

Že same temperaturne razlike so tiste, ki nas silijo, da več časa počivamo. Pozimi je zunaj mrzlo in precej bolj neprijetno, zato raje ostanemo doma. Drugače kot pomladi, ko nas prebujajoča se narava sili ven, ali jeseni, ko nas žive barve vabijo, da poberemo sadove dela.

Pozimi telo potrebuje več energije za ogrevanje, zato so tudi stresni mehanizmi namenjeni vzpostavljanju okolja, kjer telo nadomešča toploto, ki jo zaradi temperaturnih razlik med okoljem in našim telesom izgubljamo, ko smo zunaj. Tudi zato se delovanje našega telesa racionalizira. Manj je gibanja, več je počivanja in nezavedno se skrčijo tudi zanimanja za aktivnosti, ki porabijo veliko energije. Idealne se zdijo aktivnosti doma v krogu družine, ki ne zahtevajo veliko energije. Več je pogovorov ob mizi in druženja.

Tudi telesna teža ljudi se pozimi običajno rahlo poveča, ker nam zaloge maščobe pomagajo proti izgubljanju toplote. Seveda pa so to bioritmi, ki so se s sodobnim načinom življenja začeli drastično spreminjati.

Ljudje tudi pozimi potujejo v tople kraje, spreminjajo okolja in kar naenkrat ni več jasnih obdobij, kdaj telo bolj počiva in se regenerira. Tipičen primer spremembe teh ritmov je npr. življenje profesionalnih teniških igralcev, ki pozimi nastopajo na južni polobli, poleti pa na severni. Iz svojega življenja so skoraj v celoti črtali obdobja zime in počitka in tudi zato je pri njih opaziti porast težav z imunsko sposobnostjo, izgorelostjo ipd. Telo preprosto nima več umirjenega izmenjavanja dela in počitka, kar začne z leti povzročati tudi zdravstvene  težave. Pomembno je, da se omenjenih naravnih bioritmov zavedamo in da v zimskih mesecih ne trpimo za občutki krivde, ker je naša dejavnost upočasnjena. Prepoznati moramo pomen počitka in aktivne regeneracije in razumeti, da sta za učinkovito doseganje vrhunskih dosežkov nujno potrebna tudi počitek in kakovosten spanec. Pozimi naj bo tega nekoliko več, da bomo potem v drugih letnih časih lahko močni, sposobni in učinkoviti.

Avtor: dr. Matej Tušak