Sprejmimo odgovornost za svoj stres

Človekov organizem ima široke sposobnosti prilagajanja, ki mu omogočajo preživeti številne neprijetne in nepričakovane situacije ter spremembe v okolju. Pritiski iz okolja, še posebej če jim je človek izpostavljen dlje časa, se sčasoma pokažejo v obliki fizičnih, doživljajskih, psihičnih in socialnih motenj. V vsakdanjem življenju temu pojavu pravimo stres. Stres je torej neizogibna posledica človekovega odnosa z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu mora posameznik prilagoditi.

Strokovnjaki so uspeli opredeliti nekaj najpomembnejših psiholoških dejavnikov, ki definirajo človekov stresni odziv: pričakovanja, motivacija in vrednote, samozavest in samospoštovanje, ocena situacije oz. tveganja, osebnostna čvrstost, stili soočanja s stresom, pretekle izkušnje s podobnimi dražljaji, priprava na stres, stresna toleranca, anksioznost, čustvena stabilnost in zrelost, optimizem, socialna podpora in mnogi drugi.

Dejavnike, ki izzovejo stresno reakcijo, imenujemo stresorji, v splošnem pa jih lahko razdelimo v tri skupine:

  • Med fiziološke stresorje uvrščamo pomanjkanje spanja, močan, ponavljajoč hrup, vročino, mraz, bolečino, utrujenost, telesne poškodbe.
  • Kognitivni stresorji so kognitivni dogodki ali operacije, ki presegajo nivo povprečne delovne kapacitete.
  • Psihogeni stresorji so neprijetni, ogrožajoči notranji dražljaji. Lahko so tudi anticipirani ali realni dogodki, ki imajo neugodne posledice za posameznika.


Ker se ljudje na stres različno odzivajo, se pri nekaterih namesto ogroženosti pojavi pozitivni stres v obliki izzivov, ki posameznika ženejo naprej in ga motivirajo.

Indikatorji stresa

Nabor različnih indikatorjev oziroma pokazateljev stresa je zelo širok, dve glavni skupini pa sestavljajo telesna znamenja in psihični znaki stresa.

Pri telesnih znamenjih opazimo spremenjene vedenjske reakcije, kot so razbijanje srca, povečan srčni utrip, zasoplost, cmok v grlu, pospešeno, plitvo dihanje, suha usta, želodčni krči, prebavne motnje, bruhanje, diareja, zapeka, vetrovi, splošna mišična napetost, zlasti v čeljustih, škripanje z zobmi, stiskanje pesti, povešena ramena, bolečine in krči v mišicah, nemir, hiperaktivnost, grizenje nohtov, bobnanje s prsti, prestopanje, tresoče dlani, potenje dlani, nenadni vročinski valovi, pogosta potreba po uriniranju, pretirana ješčost ali izguba teka, pretirano kajenje, povečano uživanje alkohola.

Psihični znaki stresa pa so lahko obupanost, zaskrbljenost, vznemirjenost, jokavost, pobitost, občutek nemoči in obupa, nerazsodnost, odsotnost, zadržanost, občutek nesposobnosti, črnogledost, tesnoba, depresija, nepotrpežljivost, vzkipljivost, razdražljivost, jeza, agresivnost, zlovoljnost, nezadovoljstvo, zdolgočasenost, občutek krivde ali odrinjenosti, pomanjkanje pozornosti, pretirana občutljivost, pomanjkanje zanimanja za urejeno zunanjost, zdravje, prehrano in spolnost, pomanjkanje samospoštovanja, nezanimanje za ljudi, naglica, puščanje nedokončanih stvari, nerazsodno lotevanje novih nalog, pomanjkanje sposobnosti jasnega mišljenja, težave s koncentracijo in sprejemanjem odločitev, pozabljivost, pomanjkanje ustvarjalnosti, iracionalnost, omahljivost, nagnjenost k spodrsljajem in nezgodam, ki bi jih bilo možno preprečiti, občutek preobremenjenosti, pretirana kritičnost, neučinkovitost, neuspešnost.

Povezava stresa z zdravjem in nastankom bolezni

Stres dokazano škodljivo vpliva na posameznikovo zdravje. Raziskovalci predvidevajo, da stres vpliva na zdravje preko fizioloških sprememb, ki nastanejo v organizmu in povzročijo povišanje vzburjenja. Dolgotrajen stres povzroči preobremenitev organov in organskih sistemov, kar lahko vodi k nekaterim boleznim, predvsem pa bistveno poslabša psihološko blagostanje. Stres slabi imunski sistem, močno vpliva na razvoj in zdravljenje rakavih in psihosomatskih obolenj ter na psihično počutje. Izzove tudi različne duševne reakcije, ki se kažejo v specifičnem duševnem doživljanju in vedenju. Stres je kot vzrok prisoten pri vsaki bolezni ali ga kot element vsebuje bolezen, saj vsako bolezen spremlja intenzivna stresna reakcija.

Običajno stres najprej prizadene slabotnejše organe, včasih pa povišano delovanje organizma ostane tudi, ko so škodljivi dejavniki že odstranjeni. To povzroči pojav obolenj, ki so izključno posledica nekontroliranega ali neustreznega prilagoditvenega odziva organizma. V zvezi s tem se največkrat omenjajo psihosomatska obolenja, ki so posledica psihičnega stresa.

S stresom so povezane različne bolezni: kardiovaskularna obolenja, revma, artritis, alergije, bolezni prebavnega trakta, vnetja kože in oči ter tudi nekatere živčne in mentalne motnje.

Učinkovito soočanje s stresom

Ljudje se stresa pogosto lotevajo na napačen način, z uporabo številnih farmakoloških sredstev. Ta zgolj blažijo negativne posledice, a ne odpravljajo vzroka stresa, mnoga imajo tudi številne neugodne stranske učinke. Njihova uporaba je razumljiva v primerih, ko je zdravstveno stanje posameznika tako ogroženo, da preventivna sredstva ne uspejo več nevtralizirati negativnih procesov, sicer pa se je treba v prvi vrsti posvetiti odkrivanju in odpravljanju vzrokov za nastanek stresa.

Največji poudarek je na relaksacijskih tehnikah. Te so lahko:

  • nesistemske (sprehod, športna rekreacija, tek, savnanje, masaža, kopanje, poslušanje glasbe) ali
  • sistemske, ki imajo specifične relaksacijske in terapevtske učinke (avtogeni trening, hipnoza, Jacobsonova tehnika sistematične desenzitizacije, dihalne tehnike, tehnike vizualizacije, biofeedback metoda sproščanja ipd.).


Skupaj z uporabo relaksacijskih tehnik, s katerimi zmanjšujemo simptome ter odstranjujemo vzroke (sprememba vedenja in razmišljanja), priporočamo tudi uporabo naravnih in neinvazivnih sredstev za blaženje stresa. Le na tak način lahko posameznik prevzame aktivno vlogo pri borbi s stresorji in je pri soočanju s stresom učinkovitejši, predvsem pa je glavni cilj ta, da se namesto gašenja posledic stresa loti preprečevanja njegovega nastanka in zmanjševanja samega stresa.