Stres v obdobju dopustov

Če želimo razumeti, kako je s stresom poleti v obdobju dopustov, je seveda treba poznati celotno sliko. Vse raziskave potrjujejo, da število bolniškega staleža poleti drastično upade. To vsekakor govori v korist temu, da smo poleti manj obremenjeni in seveda tudi manj rizični, da zbolimo. Že kratek pogled po lestvici nam pove, da mnogi stresorji izvirajo iz našega dela, tega pa je v poletnih mesecih zaradi dopustov manj. A obstajajo seveda številne druge nevarnosti. Kot prvo, vsi stresorji, ki izhajajo iz medosebnih odnosov, lahko poleti pridejo še bolj na plano in do izraza. Kadar imamo veliko dela, osebne stresorje pogosto potlačimo, rečemo, da nimamo časa, da bi se s tem ukvarjali, in tako delujejo nekoliko manj negativno. Ko smo na dopustu, vse te težave, če obstajajo, postanejo večje in za nekatere bolj boleče ter obremenjujoče. Vsekakor si je takrat težje zatiskati oči pred njimi, vidimo pa, da je tovrstnih stresorjev, ki izhajajo iz naših medosebnih odnosov ali težav z bližnjimi največ. Zato so tudi potencialne težave na tem področju bolj ključne za naše doživljanje kot pa službene obveznosti. Ni redko, da se ljudje v poletnih časih bolj prepirajo kot pa v ostalem obdobju. Na prvi pogled čisto nelogično, smo npr. na dopustu, uživamo v brezdelju na nekem lepem počitniškem kraju ob morju, konfliktov in negativnih čustev pa je več kot običajno. Ob vsem tem je seveda tudi naša stresna odpornost takrat običajno bistveno manjša, ker je adrenalin, ki nam zagotavlja neko hitro obrambno sposobnost, prav zaradi manjših obremenitev tudi nekje »na dopustu«.

NAVODILA OB ODHODU NA DOPUST

Pri odhodu na dopust je smiselno upoštevati nekatera navodila.

  • Običajno je treba pred odhodom na dopust urediti kar nekaj reči za nazaj in za naprej, ko nas ne bo. Smiselno je, da te stvari urejamo v celotnem zadnjem mesecu, ne le v zadnjih dneh, saj bomo sicer stresno bistveno bolj obremenjeni.
  • Sama priprava na pot, pakiranje prtljage, urejanje vozovnic, priprava avtomobila ali let z letalom idr. vsekakor predstavljajo močne stresorje, ki se jih običajno ne zavedamo, ker spadajo med eustresorje, torej pozitivne stresorje, vplivajo pa seveda emocionalno negativno in obremenilno na nas, zato je smiselno tudi te aktivnosti enakomerno razporediti, da nas ne »zadenejo« s polno močjo.
  • Pametno je, če znamo dopust načrtovati z ljudmi in v okoliščinah, ki so sproščene in običajne. Vsakršni dopusti na silo ter reševanje potlačenih čustev in odnosov z iskanjem čudeža na dopustu bo najverjetneje pripeljalo do še večjega stresa in konfliktov.
  • Treba se je miselno pripraviti na dopust, na spremembe, na potencialno gnečo na cesti, na vročino ipd. Če smo na take stresorje v mislih pripravljeni, nam bodo prizadejali precej manj težav.
  • Treba je poskrbeti, da vpliv vročine, izgube telesne tekočine zaradi potu ipd. ne bo naredil prevelike škode. Zato se je nujno izogibati vožnji po prehudi vročini, se večkrat ustaviti na poti, poskrbeti za svežo in hladno tekočino ter lahko hrano.
  • Vsekakor pa moramo iti na pot oz. dopust z mirom v svojih glavah in srcih, če želimo, da bo oddih lep in nam bo še kasneje čez leto služil kot vir navdiha in lepih spominov, ne pa kot travmatična in stresna izkušnja.


Avtor: Matej Tušak