Rjavina, 2532 m, iz Kota

Julijske Alpe

Na goro se bomo najprej odpravili iz njene doline. Rjavina v Kot pošilja spoštovanja vredno severno steno, ki je na glasu kot ena najlepših pri nas. Tudi v njej se je pisala zgodovina slovenskega alpinizma.

Profesor France Avčin, njen véliki častitelj, je v knjigi Kjer tišina šepeta zapisal: "Za nama je Rjavina. Ni je premagala surova sila, ostra pamet in globoka ljubezen sta jo zmogli." Brez skrbi, zmogli bomo tudi mi, čeravno malo naokoli in s pomočjo varoval.

Rjavina ima za vsakega dobro besedo, le podcenjevati je ne smemo. Iz Pekla vodi na vrh dobro zavarovana plezalna pot srednje težavnosti. Z vrnitvijo po običajni grebenski poti do Staničevega doma in sestopom v Kot je to krepka celodnevna tura, ki se bo za mnoge verjetno podaljšala v dvodnevno, saj tudi na drugi strani postojanke vabijo privlačni vrhovi: Vrbanovi špici, 2408 in 2299 m, Begunjski vrh, 2461 m, ter Cmir, 2393 m.

Opis:

Zahtevnost: Zelo zahtevna označena pot. Tura je dolga in naporna. Priporočljivo je prenočevanje v Domu Valentina Staniča.

Oprema: Običajna oprema za visokogorje, čelada, plezalni pas in komplet za samovarovanje.

Višinska razlika: 1590 m

Izhodišče: Lengarjev rovt v dolini Kot, 950 m. Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Hrušica, se zapeljemo do Mojstrane in levo na Kosmačev preval, kjer se desno odcepi gozdna cesta v dolino Kot. Avtocesto lahko zapustimo že v Lescah in se do izhodišča pripeljemo skozi Bled, Gorje in dolino Radovne. V tem primeru na Kosmačevem prevalu zavijemo levo v Kot.
WGS84: N 46,415413, E 13,896432

Koča in kmetija: Dom Valentina Staniča pod Triglavom, 2332 m, mobilni telefon: 051 614 772.

Časi: Lengarjev rovt–Pekel 3.30 h

Pekel–Rjavina 1.30 h

Rjavina–Dom Valentina Staniča 1.30 h
Dom Valentina Staniča–Kot 3 h
Skupaj 10–11 h

Sezona: Primerno v kopnih letnih časih. Običajno od julija do septembra. V zgodnjem poletju so lahko na poti obsežna snežišča, ki jih lahko varno prečimo le z ustrezno opremo (dereze, cepin).

Vodniki: Tine Mihelič: Julijske Alpe. PZS, 2009; Andrej Mašera: 55 zavarovanih plezalnih poti. Sidarta, 2011; Tine Mihelič: Julijske Alpe, Severni pristopi. Sidarta, 2004.

Zemljevidi: Triglav, PZS, 1 : 25.000; Triglav, Sidarta, 1 : 25.000; Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, 1 : 50.000; Triglavski narodni park, PZS, 1 : 50.000, Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000.

Vzpon: Z Lengarjevega rovta v Kotu se napotimo po dolini navzgor, prečkamo večino leta suho strugo in se začenjamo zložno vzpenjati skozi gozd. Pot se kmalu strmeje vzpne v leva pobočja. V pomoč nam je celo nekaj klinov. Više prečimo gladke plošče (Previdno v mokrem!) in se povzpnemo do bližnjega studenca, pri katerem se večino leta lahko odžejamo. Za studencem prečimo grapo (levo neoznačena pot na Macesnovec, 1926 m) in se začenjamo vzpenjati čez strmo pobočje, V Gubah imenovano. Strmina je kar huda, a znosna. Hojo nam krajšajo vedno lepši razgledi na okoliške gore. Od Debelega kamna, ki ga v ozadju straži znamenita "ladja", se mimo desnega odcepa poti Lojzeta Rekarja povzpnemo na rob Pekla, velike kotanje med Rjavino in Vrbanovima špicama (desno Dom Valentina Staniča, 2332 m), mi pa jo uberemo levo navzgor. Sprva hodimo čez melišče, više pa že primemo za skalo in prva varovala zavarovane poti. Plezamo po stebru, na njegovem vrhu pa ob varovalih prečimo v levo na dno grape. Sledi nemara najlepši del poti. S pomočjo klinov in jeklenic plezamo po strmem razu. Nad izpostavljenim prehodom nas čaka še nekaj skob, nato pa se zložneje povzpnemo na glavni greben. Obrnemo se levo (desno zahodni vrh Rjavine – po tej poti se bomo vrnili). Kmalu nas čaka zelo strm sestop v škrbino, ki je zavarovan le s klini, zato samovarovanje tod ni mogoče. Na drugi strani se mimo dveh naravnih oken povzpnemo na glavni vrh.

Sestop: Do razpotja na grebenu se vrnemo po isti poti, nato pa se ob jeklenicah povzpnemo na zahodni vrh Rjavine, 2530 m. S sestopom nadaljujemo po grebenu proti zahodu, sprva zložno, nad Dovškimi vratci, 2254 m, pa se svet bolj strmo prelomi navzdol. Vratca ponujajo dve možnosti nadaljevanja: lahko se obrnemo desno in takoj začnemo s sestopom proti Kotu (s tem prihranimo dobro uro) ali pa nadaljujemo naravnost in se povzpnemo še do bližnjega Staničevega doma, od koder sestopimo v Kot.


Image

Slika 1: Rjavina z Lengarjevega rovta v Kotu, Foto: Gorazd Gorišek

Gorazd Gorišek