Ali veš kako stres vpliva na tvoje življenje?
Ali veš kako stres vpliva na tvoje zdravje in kakovost življenja?
Zdravje je pravzaprav sposobnost, da se tisoče funkcij človekovega organizma in človekov organizem kot celota nenehno in usklajeno prilagaja spremembam in zahtevam okolja. Zdrav organizem ob zmernem naporu brez težav prilagodi stotine telesnih funkcij in s tem v krvi in tkivih ohrani stabilne razmere, kar posameznik čuti v obliki dobrega počutja. Če katera od pomembnih telesnih funkcij ni zmožna prilagoditve na napor, bo človek ob naporu začutil težave. Človek, ki se ne zmore prilagoditi na normalne, vsakodnevne zahteve in spremembe okolja ter ima težave s svojim počutjem, je bolan. Zdravje pa ni le odsotnost bolezni, ampak vzdrževanje življenjskih pogojev in dejavnosti, ki dolgoročno krepijo človekovo energičnost, občutljivost in prilagodljivost na spremembe. Duševno zdravje ne pomeni odsotnosti specifičnih frustracij, temveč gre za vsesplošno uravnotežen odnos do sveta, ki dovoljuje posamezniku, da vzdržuje realistično, pozitivno prepričanje o sebi in o smiselnosti svojih aktivnostih.
Če posameznikovo okolje podpira ta občutja ustreznosti, notranje varnosti in pomena eksistence, bo posameznikovo mentalno zdravje dobro. Duševno zdravje je zmožnost za opravljanje dela, za ljubezen in za igro, ne da posameznik doživljal notranji stres ali stres povzročal soljudem. Za razumevanje bistva duševnega zdravja pogosto govorimo o čustveno zreli osebnosti. Ta vključuje razumevanje lastnih čustev in primerno izražanje občutij, doživljanje celotnega spektra človeških čustev, zmožnost razvijanja in ohranjanja dobrih odnosov z ljudmi, sposobnost tveganja v življenju, zmožnost sprejemanja sebe na realističen način, zmožnost sprejemanja drugačnosti drugih, sprejemanje osebne odgovornosti, zmožnost sprejemanja čustvene podpore drugih in sposobnost pomagati drugim.
Optimalno zdravje je definirano kot ravnotežje fizičnega, emocionalnega, socialnega, duhovnega in intelektualnega zdravja.
Ogrožajoče postajajo kronične in degenerativne bolezni. Po novejših raziskavah so za več kot 90 % obiskov pri splošnem zdravniku krive zdravstvene težave, povezane s stresom. Enako je tudi pri otrocih. Raziskave kažejo, da veliko otrok zboli ravno zaradi stresa.
Številne študije, ki so bile opravljene v zadnjih letih, so pokazale, da trajnejše, slabo obvladljive obremenitve in pritiski škodujejo posameznikovemu psihofizičnemu zdravju in počutju, pri čemer običajno pritiski okolja niso toliko odločujoči kot posameznikove karakteristike in njegov način obvladovanja le-teh. Ne le da narašča obseg psihosomatskih motenj in bolezni, ki so neredko posledica trajnejših stresnih situacij, spremenjenih življenjskih navad in sloga, pač pa postaja vprašanje stresa velikega pomena tudi pri kroničnih boleznih, kot so sladkorna bolezen, revmatizem, stanje po možganski ali srčni kapi, rakaste bolezni. Mnoge med njimi imajo usoden potek, zahtevajo pogoste hospitalizacije in rigorozne oblike zdravljenja, vse tudi zaradi tega, ker prizadeti posameznik pod vplivom neugodnih življenjskih okoliščin ali zaradi lastne neodgovornosti in pomanjkanja discipline opušča zdrave oblike vedenja. Prav v zvezi s kroničnimi boleznimi se pogosteje kot vprašanje preživetja zastavlja vprašanje kakovosti življenja. Dolge hospitalizacije trgajo posameznika iz domačega okolja, mu onemogočajo izvajanje določenih poklicnih in družbenih nalog, ga ovirajo v rekreativni in kreativni dejavnosti ter pogosto spodjedajo tudi njegova občutja samostojnosti in lastne vrednosti.
Opravljenih je bilo mnogo raziskav vpliva stresa na razvoj bolezni. Povzemamo v raziskavah dokazane povezave stresa z vplivom na zdravje:
• srce in ožilje: koronarna srčna bolezen (angina pektoris in srčni infarkt), zvišan krvni pritisk, možganska kap, migrena;
• prebavila: prebavne motnje, slabost pred bruhanjem, zgaga, čir na želodcu in dvanajstniku, ulcerozni kolitis, sindrom razdraženega črevesja, diareja, zaprtje, napenjanje;
• mišice in sklepi: glavoboli, žilni krči, mišični krči, bolečine v vratu in hrbtu;
• drugo: sladkorna bolezen, rak, revmatoidni artritis, alergije, astma, prehladi in gripe, spolne težave, kožne bolezni, težave s spanjem;
• vedenjske spremembe: pretirana ješčost – debelost, izguba teka – anoreksija, povečano kajenje, povečano uživanje kofeina, alkohola, jemanje mamil;
• čustvene težave: anksioznost, strah, fobije, obsesije, depresivnost;
• mnoge druge.
Različni avtorji danes trdijo, da je zdravljenje škodljivih posledic stresa običajno šele zdravljenje bolezni in kroničnih težav, ki se razvijejo kot končni rezultat dolgega procesa, ko je kronična obremenitev že spodkopala zdravo odpornost človeka. Pri takem zdravljenju ne zadostuje zgolj zdravljenje bolezenskih simptomov, ampak je treba spremeniti tudi neugodne razmere, ki so sprožile in spodbujale razvoj bolezni. Zato je pomembno, da se človek, ki mu je dolgotrajen stres načel bodisi telesno ali pa duševno zdravje, zaveda, kako pomemben je njegov lastni delež pri razvoju bolezni in kako odločilen je tudi za izid njegovega zdravljenja. Posameznik mora prepoznati povezanost vseh dogajanj, ki so se seštevala v procesu škodljivega učinkovanja stresa, in razumeti pomen psiholoških obrambnih mehanizmov, s katerimi se je na neustrezen način odzival na stresne situacije. Človek mora uvideti povezavo med svojim načinom življenja in obremenitvijo s stresom, ki je zanj prehud.
Stres na delovnem mestu torej v mnogočem kvari naše počutje. Ima pa zagotovo veliko vlog dejstvo, kako ta stres občutimo in kakšno škodo bo naredil v našem življenju. Bolj kot ga znamo doživeti v pozitivnih obliki, manj bo težav in bolj bo naše življenje čustveno polno in samozavestno.
Avtor: Matej Tušak
Če posameznikovo okolje podpira ta občutja ustreznosti, notranje varnosti in pomena eksistence, bo posameznikovo mentalno zdravje dobro. Duševno zdravje je zmožnost za opravljanje dela, za ljubezen in za igro, ne da posameznik doživljal notranji stres ali stres povzročal soljudem. Za razumevanje bistva duševnega zdravja pogosto govorimo o čustveno zreli osebnosti. Ta vključuje razumevanje lastnih čustev in primerno izražanje občutij, doživljanje celotnega spektra človeških čustev, zmožnost razvijanja in ohranjanja dobrih odnosov z ljudmi, sposobnost tveganja v življenju, zmožnost sprejemanja sebe na realističen način, zmožnost sprejemanja drugačnosti drugih, sprejemanje osebne odgovornosti, zmožnost sprejemanja čustvene podpore drugih in sposobnost pomagati drugim.
Optimalno zdravje je definirano kot ravnotežje fizičnega, emocionalnega, socialnega, duhovnega in intelektualnega zdravja.
Stres v povezavi z boleznimi sodobnega časa
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v letu 2003 stres razglasila za eno večjih nevarnosti za zdravje 21. stoletja. Po njihovih ocenah naj bi vsaka tretja oseba stalno trpela za simptomi stresa. Nacionalni inštitut za poklicno varnost in zdravje v ZDA uvršča psihične motnje med 10 vodilnih, z delom povezanih bolezni v ZDA.Ogrožajoče postajajo kronične in degenerativne bolezni. Po novejših raziskavah so za več kot 90 % obiskov pri splošnem zdravniku krive zdravstvene težave, povezane s stresom. Enako je tudi pri otrocih. Raziskave kažejo, da veliko otrok zboli ravno zaradi stresa.
Številne študije, ki so bile opravljene v zadnjih letih, so pokazale, da trajnejše, slabo obvladljive obremenitve in pritiski škodujejo posameznikovemu psihofizičnemu zdravju in počutju, pri čemer običajno pritiski okolja niso toliko odločujoči kot posameznikove karakteristike in njegov način obvladovanja le-teh. Ne le da narašča obseg psihosomatskih motenj in bolezni, ki so neredko posledica trajnejših stresnih situacij, spremenjenih življenjskih navad in sloga, pač pa postaja vprašanje stresa velikega pomena tudi pri kroničnih boleznih, kot so sladkorna bolezen, revmatizem, stanje po možganski ali srčni kapi, rakaste bolezni. Mnoge med njimi imajo usoden potek, zahtevajo pogoste hospitalizacije in rigorozne oblike zdravljenja, vse tudi zaradi tega, ker prizadeti posameznik pod vplivom neugodnih življenjskih okoliščin ali zaradi lastne neodgovornosti in pomanjkanja discipline opušča zdrave oblike vedenja. Prav v zvezi s kroničnimi boleznimi se pogosteje kot vprašanje preživetja zastavlja vprašanje kakovosti življenja. Dolge hospitalizacije trgajo posameznika iz domačega okolja, mu onemogočajo izvajanje določenih poklicnih in družbenih nalog, ga ovirajo v rekreativni in kreativni dejavnosti ter pogosto spodjedajo tudi njegova občutja samostojnosti in lastne vrednosti.
Opravljenih je bilo mnogo raziskav vpliva stresa na razvoj bolezni. Povzemamo v raziskavah dokazane povezave stresa z vplivom na zdravje:
• srce in ožilje: koronarna srčna bolezen (angina pektoris in srčni infarkt), zvišan krvni pritisk, možganska kap, migrena;
• prebavila: prebavne motnje, slabost pred bruhanjem, zgaga, čir na želodcu in dvanajstniku, ulcerozni kolitis, sindrom razdraženega črevesja, diareja, zaprtje, napenjanje;
• mišice in sklepi: glavoboli, žilni krči, mišični krči, bolečine v vratu in hrbtu;
• drugo: sladkorna bolezen, rak, revmatoidni artritis, alergije, astma, prehladi in gripe, spolne težave, kožne bolezni, težave s spanjem;
• vedenjske spremembe: pretirana ješčost – debelost, izguba teka – anoreksija, povečano kajenje, povečano uživanje kofeina, alkohola, jemanje mamil;
• čustvene težave: anksioznost, strah, fobije, obsesije, depresivnost;
• mnoge druge.
Različni avtorji danes trdijo, da je zdravljenje škodljivih posledic stresa običajno šele zdravljenje bolezni in kroničnih težav, ki se razvijejo kot končni rezultat dolgega procesa, ko je kronična obremenitev že spodkopala zdravo odpornost človeka. Pri takem zdravljenju ne zadostuje zgolj zdravljenje bolezenskih simptomov, ampak je treba spremeniti tudi neugodne razmere, ki so sprožile in spodbujale razvoj bolezni. Zato je pomembno, da se človek, ki mu je dolgotrajen stres načel bodisi telesno ali pa duševno zdravje, zaveda, kako pomemben je njegov lastni delež pri razvoju bolezni in kako odločilen je tudi za izid njegovega zdravljenja. Posameznik mora prepoznati povezanost vseh dogajanj, ki so se seštevala v procesu škodljivega učinkovanja stresa, in razumeti pomen psiholoških obrambnih mehanizmov, s katerimi se je na neustrezen način odzival na stresne situacije. Človek mora uvideti povezavo med svojim načinom življenja in obremenitvijo s stresom, ki je zanj prehud.
Stres na delovnem mestu torej v mnogočem kvari naše počutje. Ima pa zagotovo veliko vlog dejstvo, kako ta stres občutimo in kakšno škodo bo naredil v našem življenju. Bolj kot ga znamo doživeti v pozitivnih obliki, manj bo težav in bolj bo naše življenje čustveno polno in samozavestno.
Avtor: Matej Tušak