Tehnike samoobvladovanja stresa

Poznate občutek, ko ste pred nalogo, se zavedate svojih zmožnosti in sposobnosti, pa vseeno dvomite, če vam bo uspelo? Zavedate se (ali pa vam ljudje okoli vas nedvoumno dajo vedeti), da od vas pričakujejo več, in zdi se vam, da morda ne boste zmogli. S to napačno interpretacijo okolja se sprožijo neprave aktivacije in negativne misli, nek dogodek začnete zaznavati kot stresnega in pojavijo se negativne misli v obliki zaskrbljenosti. Kolesje stresa se začne vrteti …

Psihološki stres je eden naših največjih sovražnikov, saj posamezniku jemlje veliko fizične in psihične energije za vsakodnevne aktivnosti. Stres daje občutek nesposobnosti, kar pripelje do pomanjkanja samozavesti. Ravnotežje med posameznikom in okolico se poruši in če posameznik nima znanja ter sposobnosti samoobvladovanja, se stresu težko izogne.
 

Učenje obvladovanja stresa: začnimo čim prej!


Spretnosti samoobvladovanja spadajo med najosnovnejše vrline socializiranega človeka in niso podedovane, ampak se jih da in se jih je pravzaprav nujno treba naučiti. Ključne so zato, ker vplivajo na samozavest, komunikacijo z drugimi, upravljanje stresa, procese (samo)motiviranja in doseganja osebnostne zrelosti. Za razvoj učinkovitih samoregulacijskih spretnosti je potrebno ogromno sistematične vadbe ter dela na sebi.

Psihologi smo razvili najrazličnejše tehnike obvladovanja stresa, s katerimi se naučite pridobiti kontrolo nad seboj in maksimizirati sposobnosti realizacije lastnih potencialov, kadar je to potrebno. Ker se začnemo s stresom soočati že zelo zgodaj, bi bilo idealno, če bi se z metodami učinkovitega samoobvladovanja srečali že otroci in mladostniki. Zahteve in pritiski v šoli so med pomembnimi povzročitelji stresa, zato bi moralo biti usposabljanje mladostnikov za učinkovito soočanje s stresom ena izmed ključnih nalog šolskega in izobraževalnega sistema. Razlogov za zgoden razvoj samoregulacijskih spretnosti je več, saj si z njimi posameznik pomaga pri:
 
  • nadzoru nad lastnimi mislimi, čustvi in posledično vedenjem,
  • razvoju pozitivnih stališč do sveta in življenja,
  • razvoju motivacije in znanja o postavljanju ciljev,
  • obvladovanju napetosti in soočanju s stresom,
  • nadzoru nad lastno impulzivnostjo in agresivnostjo,
  • procesu učinkovite komunikacije.

Pomembnost znanja samoregulacijskih tehnik


Čeprav so uporabne in koristne prav za vsakega od nas, pa morajo imeti te tehnike še posebej dobro razvite vrhunski športniki, politiki, pogajalci, gospodarstveniki in podjetniki, piloti, kirurgi in vsi tisti, ki se morajo v stresnih situacijah odzvati umirjeno, preudarno, odločno in predvsem pravilno.

Razvoj samoregulacijskih spretnosti vključuje osnovno teoretsko spoznavanje spretnosti ter vadbo na sebi, ki vključuje postopno pridobivanje nadzora nad lastnimi mislimi, čustvi, stališči in vedenjem. Skozi osnovno vadbo sledimo naslednjim korakom:
 
  • učenje spretnosti sproščanja in umirjanja ter odklapljanja od stresa in
  • nevarnosti iz okolja,
  • učenje dihalnih tehnik za hitro trenutno umiritev,
  • učenje koncentriranja in učinkovitega izmenjavanja obdobij koncentracije in relaksacije,
  • učenje odstranjevanja negativnih slik, dvomov in strahov, učenje
  • praznjenja glave,
  • učenje fokusa na pozitivne slike in pozitivno razmišljanje,
  • učenje vplivanja nase prek sugestij, avtosugestij in hipnoze,
  • učenje in trening soočanja s stresnimi dogodki prek tehnik vizualizacije.

V nadaljevanju so na kratko predstavljene osnovne tehnike in metode za razvoj samoregulacijskih spretnosti:

Relaksacijske tehnike – služijo za obvladovanje napetosti pred in med tekmovanjem ter po njem, v sklop relaksacijskih tehnik pa so vključene mnoge spodaj opisane tehnike in metode, kot so avtosugestija, dihalne tehnike, hipnoza in avtohipnoza, nekatere behavioristične tehnike (npr. tehnika sistematične desenzitizacije), biofeedback metoda sproščanja, Jacobsonova metoda progresivne relaksacije, razne oblike meditacije ter najučinkovitejša in najbolj znana tehnika sproščanja – avtogeni trening. Seveda ne smete pozabiti vsakodnevnih aktivnosti, ki imajo že same po sebi sprostilni značaj. Takšno je npr. tuširanje v vroči vodi ali savnanje, lahen tek ali sprehod, včasih pa tudi že samo običajna zabava v prijetni družbi.