Z dojenčkom v hribe zahteva dobro kondicijo starša

Dobra volja je najbolja!

Hoja v hribe z dojenčkom zahteva dobro fizično pripravljenost staršev in predvsem veliko dobre volje in potrpljenja. Izleti naj bodo prilagojeni otrokovi starosti. Cilj ni vrh, ampak dogajanje na poti. Hoja v gore z dojenčki in otroki je tek na dolge proge, kjer začetni trud in preudarnost prideta do izraza v zadnjih kilometrih.

Čeprav smo sami navdušeni nad izleti v hribe, ni nujno, da bodo tudi naši otroci. Včasih so vse prej kot to. Pogosto se zdi, da nas večino poti spremljataa njihovo nestrinjanje in godrnjanje. A družinsko planinarjenje je lahko s pomočjo manjših trikov prijetna skupna zabava in sprostitev. V hribe pa lahko gremo že z dojenčkom, a le v primeru, da smo kondicijsko dobro pripravljeni in je naš korak zanesljiv.

Da bi bilo družinsko planinarjenje čim bolj nepozabno, se je treba dnevnih izletov lotiti premišljeno. Treba je izbrati primeren cilj in težavnost hoje glede na otrokovo starost. A čeprav se zdi, da je iti v hribe z dojenčkom največja težava, je včasih še najlažje, saj je tempo hoje odvisen predvsem od nas. Otrok bi naj bil že od rojstva čim več na svežem zraku, če ima ob tem odraslo osebo, ki ga lahko brez težav nosi, potem ni večjih ovir.

Družinski izleti v hribe od samega začetka

Za začetek je morda najprimerneje uporabiti culo (baby sling) oziroma t. i. trak za nošenje dojenčka (baby wrap), nekaj, kar so naši predniki uporabljali že davno pred vozički ali nahrbtniki. Gre za trak blaga, ki si ga ovijete okrog trebuha in prsnega koša ter vanj zavijete svojega dojenčka. Če ste domači s tovrstnim nošenjem otroka in je vašemu dojenčku všeč, potem ga lahko uporabite prve mesece otrokovega življenja. Odvisno je seveda, v katerem letnem času ta pripomoček uporabite, saj je lahko otroku v poletnem času med nošenjem prevroče in se bolj kot na sam položaj jezi na vročino. Je pa s takšnim načinom nošenja dobro začeti kmalu po rojstvu otroka. Kot pravijo strokovnjaki in izročilo naših prednikov, starševska bližina pomirja, kot tudi bitje srca osebe, ki nosi otroka.

Planine z dojenčkom

Ko otrok sam drži glavo pokonci, lahko začnemo z uporabo nosilke ali kengurujčka. Otroci pri štirih mesecih postanejo zvedavi in želijo imeti malce boljši pregled okoli sebe, nosilka pa jim omogoča tudi več gibanja z rokami. Ker je težišče še vedno spredaj, je hrbet tistega, ki otroka nosi, še vedno zelo obremenjen. A če izberemo dober izdelek, tudi daljše planinske ture ne bodo težava.

Pri približno desetih mesecih starosti otroka oziroma ko otrok že brez težav samostojno sedi, nosilko zamenjamo za nahrbtnik za nošenje otrok. To je veliko olajšanje za starša, saj se breme prenese tja, kamor smo navajeni. Pri nakupu tovrstnega nahrbtnika je treba upoštevati, da je nahrbtnik dobro oblikovan za odraslega in otroka. Pogosto je opaziti, da se otroci tako dobro počutijo v teh nahrbtnikih, da med potjo v njih kar zaspijo in jih pozibavanje zaradi hoje sploh ne moti.

Pohajkovanje z malčki

Ko otroci že sami prehodijo nekaj korakov, je dobro, da jih iz nahrbtnika prestavimo na tla. A tu se šele začne polžja hoja in velika mera strpnosti. Vedeti je treba, da so prvi pohodi z otroki prilagojeni njihovim ciljem, da je mogoče nekaj, kar je sprehod za nas, za njih že velik napor. A vaja dela mojstra, počasi se daleč pride in podobne misli imejmo v glavi, ko vzgajamo bodočega planinca. Da je pot lažja in poteka brez večjih težav, je dobro imeti na zalogi kopico zanimivih zgodb in zabavnih iger, kot tudi kakšen priboljšek. Na izletu lahko tudi kombiniramo samostojno hojo malčka in nošenje v nahrbtniku.

In kam z dojenčkom v hribe? Za prvi stik s hribi je najbolje raziskovati domačo okolico, bližnji hrib. Vse, kar ni več kot ura hoje.

Preberite tudi zapis Z otrokom v gore

Avtorica: Barbara Gradič Oset

Image
P. S. Poskrbi za zdrav življenjski slog in sodeluj v Migimigi izzivih.