velika planina_žafrani_migimigi

Zakaj so planinci zdravi ljudje?

Gore so bile in bodo primerne za nabiranje fizičnih in duševnih moči. Blagodejni učinki hoje v naravo so bili dobro znani že našim prednikom. Pozitivnih učinkov planinstva oz. gibanja v naravi je mnogo in dandanes je jasno, da ustrezna gibalna dejavnost predstavlja enega glavnih temeljev zdravega življenjskega sloga.

Balzam za duha

Planinstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je hkrati močno povezano z narodno identiteto. Gibanje v naravi umirja um in ponuja ustvarjalnost. Veliki nemški filozof Friedrich Nietsczhe je zapisal: »Vse resnično velike zamisli se porodijo med hojo.« Hoja izboljšuje našo pozornost, spomin in okrevanje od umske utrujenosti. Pozitivni učinki telesne aktivnosti na duševno zdravje naj bi bili po eni izmed raziskav primerljivi z učinki antidepresivov. Hoja probleme, o katerih razmišljamo, naredi lažje rešljive.

Zahajanje v gore je torej čudovita oblika gibanja, ki pomirja tesnobne občutke, izboljšuje koncentracijo in pomaga pri drugih psiholoških motnjah.

Najnovejše raziskave potrjujejo, da redno gibanje zavira celo pojav demence in njeno napredovanje. Učinkovito pospešuje rast zdravih celic povsod, tudi v možganih, zato izboljšuje tudi spomin.

Gibanje je odlična preventiva

Gibanje v gorah ima precejšnji učinek na fizično pripravljenost posameznika. Redna zmerno intenzivna do intenzivna telesna aktivnost zmanjša dejavnike tveganja za različne bolezni. Hoja ima pozitiven učinek na srčno-žilni, kostno-mišični, presnovni, žlezni in imunski sistem in je učinkovita pri preprečevanju različnih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in debelost.

Planinarjenje  zdravniki priporočajo kot pomoč pri izgubljanju prekomerne telesne teže ali kot pomoč  za izboljšanje oz. ohranjanje zdravja. Planinstvo je vzdržljivostna oblika rekreacije, pri kateri nezavedno krepimo tudi nekatere druge motorične sposobnosti, kot so moč, ravnotežje in koordinacija. S hojo ohranjamo mišično maso in krepimo vezivno tkivo.

Redno planinstvo nam pomaga do dobre telesne pripravljenosti in kondicije, a treba je biti vztrajen in dosleden. Bodimo aktivni 3- do 4-krat na teden po vsaj pol ure: sprva naj bodo pohodi ravninski, postopoma dodajamo krajše vzpone, ki jih nato počasi podaljšujemo.

Rekreacija na zvežem zraku in vitamin D – odlična pomoč pri krepitvi imunskega sistema

Planinarjenje ima še številne druge pozitivne učinke. Pod vplivom sončnih žarkov se v našem telesu tvori vitamin D, ki nas varuje pred bakterijskimi in virusnimi okužbami dihal ter krepi imunski sistem. V času koronavirusa je takšen način gibanja še toliko boljši in uporabnejši.

Top 3 ideje za fotogenične spomladanske pohode

Za spomladansko turo si izberite eno izmed slikovitih spomladanskih lokacij in si spočite oči na pisanih poljanah cvetočih žafranov ali narcis. Za čudovite razglede pa obiščite razgledne lokacije na katerih stojijo naše Klopc ljubezni. Na povezavi najdeš zemljevid z lokacijami Klopc, ki so znane po značilnem srčku na naslanjalu.

Da v objektiv ujameš barvite, cvetoče poljane žafranov je tvoj naslednji pohod lahko na eno izmed poznanih lokacij: Velika Planina, Martinj vrh (Blegoš), Mrzli vrh, Drežnica (Kobarid) ali Planina Korošica.

Po cvetočih narcisah je zagotovo najbolj poznana Golica.  Za manj zahtevnejši sprehod pa lahko obiščete slikovit Plavški Rovt ali čudovito cvetoči Arboretum Volčji potok.

Gorska narcisa je sicer zaščitena rastlinska vrsta, zato je prepovedano trganje ali nabiranje rastlin. Tudi pri fotografiranju narcis bodite pazljivi, da jih ne pohodite.

Slovenija meri dobrih 20 tisoč kvadratnih kilometrov površine, po njej pa je speljanih skoraj 10 tisoč kilometrov označenih poti. Planinstvo je lahko dostopno vsakomur, le odločiti se je treba in k temu spodbuditi tudi druge okoli nas. Najboljše stvari v življenju so zastonj.

Avtorica: Barbara Gradič Oset

Image
P. S. Poskrbi za zdrav življenjski slog in sodeluj v Migimigi izzivih.