Zasnežene gore zahtevajo izurjenega, opremljenega in spoštljivega obiskovalca

Pozimi so v gorah temperature nižje, dnevi krajši, planinske koče zaprte, poleg tega pa planince pričakajo še zelo specifične snežne razmere. Zimski obisk gora zahteva natančno načrtovanje, informacije s terena, izkušnje, ustrezno opremo in znanje o njeni uporabi. Če planinci ne obvladajo uporabe tehničnih pripomočkov, nimajo znanja iz nevarnosti v gorah, vremenoslovja, orientacije in gibanja ter gora ne spoštujejo, naj raje ostanejo doma. Gora bo namreč počakala.

Zaradi vse večje priljubljenosti obiskovanja gora in s tem množičnejšega obiska planin prihaja do preobremenjenosti krhkega gorskega sveta, obenem pa se v gore odpravlja tudi veliko več neizkušenih in slabo opremljenih ljudi. Prav slednje je pozimi pogost vzrok nesreč, dodatno nevarnost pa predstavljajo predvsem plazovi. V primeru velikih temperaturnih sprememb na strmejših pobočjih pogosto prihaja do spontanega proženja snežne odeje, še posebej na območjih z naklonino med 30 in 55 stopinj, kjer je sneg napihan. Tvegana so tudi področja, kjer je predhodno že bil sneg, ki je bil pomrznjen in zbit. Če na tako podlago pade nov sneg, se lahko plaz sproži že ob manjši obremenitvi in na takšnih območjih tudi strokovnjaki, ki se dnevno ukvarjajo s snežnimi plazovi, težko ocenijo nevarnost. Mesta, kjer je snega manj, pa so pri izrazitih temperaturnih spremembah nevarna za proženje plazu kložastega snega.

"Obisk zasneženih gora je primeren le za izkušene posameznike. Potrebno je znanje uporabe zimske opreme, kot so cepin in dereze, sicer sta lahko oba pripomočka smrtno nevarna. Vsak obiskovalec bi moral imeti plazovni trojček, turni smučarji pa plazovni nahrbtnik. Obiskovanje gora pozimi na način, kot ga lahko vidimo danes pri posameznikih, ko se vzpenjajo na Viševnik, Grintovec in tudi na Triglav z derezicami, s palicami v rokah ali pa z dvema cepinoma, enim cepinom in brez rokavic, je nevarno početje. Takšni posamezniki se niti ne zavedajo v kakšni nevarnosti so ter da s svojimi 'poučnimi' objavami na družabnih omrežjih v nevarnost spravljajo še druge. Zasnežene gore zahtevajo kompleksno osebnost, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje iz nevarnosti v gorah, vremenoslovja, orientacije, gibanja. Predvsem pa ima veliko mero spoštovanja do gora in zavedanja, da ga bo gora počakala in se zna, če je treba, obrniti dva koraka pred vrhom."

Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec

Popolna zimska planinska oprema

Za obisk gora pozimi potrebujete popolno zimsko opremo - cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na izbranem območju in odprtost planinskih koč. Poleg tehnične opreme za obisk gora v kopnih razmerah potrebujete pozimi še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Ne pozabite niti na zaščito pred močnim soncem, rezervna oblačila ter na dejstvo, da je pozimi dan krajši. Ker je večina planinskih koč zaprtih, vzemite s seboj več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. V nahrbtniku ne smejo manjkati zemljevid, čelna svetilka s polnimi baterijami, prva pomoč ter alu-folija ali velika črno vreča za zaščito pred podhladitvijo.

Dereze in cepin morate znati uporabljati!

Planinski čevelj s tršim profiliranim podplatom, toplo notranjo oblogo in nepremočljivo zunanjo plastjo je najboljša izbira za zimske planinske ture. Pohodne palice nudijo dodatno oporo na snežni podlagi, v veliko pomoč so pri hoji v globokem, pa tudi na zmrznjenem snegu, če na nogah nimate derez. Pozimi na palice namestite široke krpljice in kovinsko konico.

V zimski planinski nahrbtnik spadajo tudi 10- ali 12-zobe gorniške dereze, klasični cepin ter čelada. Dereze olajšajo hojo v zbitem in trdem snegu, na poledenelih površinah pa edine preprečujejo zdrs. Če vseeno pride do zdrsa, bo čelada obvarovala glavo, s cepinom pa se boste lahko učinkovito in hitro zaustavili. Seveda pa je treba znati opremo pravilno uporabljati, sicer so lahko cepin in dereze tudi smrtno nevarni.

»Nikar se v gore ne odpravljajte z raznimi derezicami, verigami in drugimi gumijastimi izpeljankami, ki so v zadnjih letih pravi modni hit. Te spadajo v mesto in na bolj položne terene, saj nimajo pravih zob in se na strmini lahko snamejo s čevljev, zato so za resne gorniške ture povsem neprimerne in celo nevarne.«

Martin Šolar, inštruktor planinske vzgoje

Velikost derez nastavite že doma, na terenu jih nataknite še pred prihodom na za padec nevaren teren, nato pa vzemite v roke cepin in ga pritrdite s paščkom. Pri hoji z derezami mora biti korak nekoliko širši, stopala pa obrnjena navzven. Stopati je treba čim bolj pravokotno na podlago, da lahko vsi zobje odigrajo svojo vlogo. V primeru hoje naravnost po pobočju navzgor, hodite po dveh sprednjih zobeh, pri hoji navzdol pa stopite najprej na peto in nato na celo stopalo. Na zelo hudih strminah se s telesom obrnite proti pobočju in sestopajte le po sprednjih dveh zobeh derez. Še posebej morate biti pozorni pri obratih med hojo, da se z derezo ne zataknete v hlačnice. Pomembno je, da ste ves čas pripravljeni na možnost padca ter da takoj po padcu pravilno odreagirate in s pravilno uporabo cepina preprečite drsenje po pobočju.

Plazovni trojček in kložasti plazovi

Obvezen del tehnične opreme vsakega gornika je tudi plazovni trojček. Vsakdo, ki se pozimi znajde v gorah, bi moral obvladati dvosmerni test plazovnih žoln, iskanje zasutega s plazovno žolno in odkopavanje zasutega.

"Plazovna žolna je namenjena grobemu in plazovna sonda finemu določanju lege ponesrečenca, plazovna lopata pa hitremu in učinkovitemu izkopavanju, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. Plazovni trojček moramo vedno uporabljati v kompletu, saj le celoten omogoča učinkovito iskanje zasutega v plazu, za kar pa seveda znova potrebujemo znanje in izkušnje."

Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec

Na celotnem območju držav alpskega loka so najpogostejši vzrok za nesreče in smrt v gorah kložasti plazovi. Kloža je trda, zbita plošča snega, ki se utrga oziroma sproži že ob manjši obremenitvi, recimo ko planinec stopi nanjo ali turni smučar nanjo zapelje, nato pa se po njej zapelje po pobočju navzdol. Hitro doseže veliko hitrost in rešitve praktično ni. Klože so največja skrb tudi najizkušenejših planincev, kot so vodniki, inštruktorji in gorski reševalci, saj jih je težko predvideti oz. oceniti njihovo nevarnost.

»A kdo ve, kje smo?«

Pozimi sta zelo pomembna tudi teoretično in praktično znanje orientacije. V snegu so gore drugačne, poti so v zimskem času praviloma pod snegom, prav tako so v mnogo primerih pod snegom tudi markacije, oznake so pogosto skrite. Ob tem morate upoštevati tudi, da trasi poti, ki je sicer vrisana na zemljevidu ali jo imate v navigaciji, ne velja vedno slepo slediti. Oceniti morate snežne oziroma plazovne razmere in šele v primeru, da je ocena tveganja nizka, slediti vidni točki na vašem vzponu, kompasu in zemljevidu ali navigacijski napravi.

S planinskim društvom in zavarovanjem so planinske ture varnejše

Gorski reševalci imajo iz leta v leto več dela. Do 7. decembra 2021 so izpeljali 602 reševalni akciji (lani vse leto 485), od tega 29 s smrtnim izidom (lani 33). Ker opažajo, da je pri organiziranih planinskih aktivnostih posredovanj zelo malo, pozivajo vse planince in obiskovalce gora, da se pridružijo kateremu od 293 planinskih društev in klubov ter se včlanijo v PZS. Članarina PZS namreč predstavlja tudi kakovostno zavarovanje za kritje stroškov reševanja v tujih gorah, skupaj z zdravstveno asistenco. Članarina za leto 2022 ostaja enaka, z njo pa podprete tudi marljive planinske delavce, omogočite financiranje obnove planinskih poti in koč, deležni pa ste tudi številnih ugodnosti.


(foto: Manca Ogrin)

Več nasvetov in video vsebin za varnost v gorah pozimi si oglejte na spletni strani Planinske zveze Slovenije.