Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu novega ali rabljenega kolesa?

Cestno kolesarstvo je v zadnjih letih postalo zelo popularno med rekreativci. Temu primerna je tudi velika izbira koles na tržišču oziroma pri trgovcih. Zato je pri nakupu novega ali rabljenega kolesa pomembno, da poznamo nekaj osnovnih informacij, ki so dobrodošle, ko se odločamo za nakup. Dobro je vedeti, koliko svojega prostega časa smo pripravljeni nameniti kolesarjenju, po kakšnem terenu se bomo vozili in seveda koliko smo pripravljeni odšteti za kolo.

Izberite pravo velikost

Prva stvar, na katero moramo biti pozorni, je velikost kolesa. Premajhno ali pa preveliko kolo nam bo onemogočalo optimalno vožnjo. Pravilno velikost kolesa določimo glede na telesno višino kolesarja oz. na dolžino izmerjenega razkoraka. In sicer:

  1. Razkorak izmerimo tako, da bosi stopimo ob steno in si med noge potisnemo knjigo.
  2. Na steni označimo najvišjo točko knjige in izmerimo oddaljenost najvišje točke od tal.
  3. Dolžino, ki jo izmerimo, pomnožimo z 0,65.
  4. Število, ki ga dobimo, je velikost okvirja, ki je primeren za vas.

Na voljo je osem velikosti okvirjev, od najmanjšega z oznako XXXS do največjega z oznako XXL. Velikost okvirja se izmeri od sredine pogonske osi do sredine stičišča vodoravne cevi in cevi sedežne opore (spodaj v tabeli). V večini primerov je višina okvirja enaka njegovi dolžini. Dolžino izmerimo od sredine cevi sedežne opore v vodoravnem položaju do sredine cevi, ki objema krmilni ležaj oziroma vilice.

Velikost okvirja

Izmerjena velikost okvirja

XXXS

46 cm

XXS

48 cm

XS

50 cm

S

52 cm

M

54 cm

L

56 cm

XL

58 cm

XXL

60 cm

Aluminijast ali karbonski okvir?

Druga stvar, ki je pomembna pri nakupu, je izbira materiala okvirja. Danes lahko izbiramo med aluminijastimi in karbonskimi okvirji. Karbonski so lažji in zato tudi dražji, aluminijasti pa odpornejši na udarce in udobnejši za vožnjo. Večina proizvajalcev in trgovcev v svoji paleti modelov ponuja karbonske okvirje.

Bodite pozorni na opremo

Poznamo dve vrsti opreme, in sicer elektronsko in mehansko krmiljeno. Gre za razliko v delovanju prestav, kajti zavore še vedno ostajajo na mehanskem krmiljenju. Razlike so v teži, ceni in v vzdrževanju. Elektronska oprema je težja in dražja, vendar zanesljivejša in lažja za uporabo. Med rekreativnimi kolesarji se še vedno uporablja mehansko krmiljena oprema, večina profesionalnih kolesarskih ekip pa že prisega na elektronsko krmiljeno opremo.

Kako dobro poznate kolesarski žargon? Sprejmite izziv in se preizkusite v kvizu o najpogostejših kolesarskih izrazih!

Seti obročev so pomemben del kolesa

Ločimo jih na karbonske in aluminijaste, nizke in pa visoke oz. aerodinamične. Karbonski seti so lažji in dražji. Če uporabljamo karbonski set koles, moramo na zavorah zamenjati zavorne obloge za takšne, ki so namenjene za zaviranje karbonskih površin. Popularni so visoki ali aerodinamični obroči, ki nam pomagajo, da dosegamo višjo maksimalno hitrost. Slabše se obnesejo, če pri vožnji piha bočni veter, saj nas lahko spravijo iz želene smeri. Poznamo še tabular različico obroča, kjer se pnevmatika lepi direktno na obroč, in pa poltabular oz. klinčer, pri katerem je potrebno vstaviti zračnico v pnevmatiko tako kot pri klasičnem kolesu.

Večina rekreativcev se odloči za poltabular različico obročev zaradi lažje menjave pnevmatike oziroma zračnice. Tabular pnevmatike so dražje in počena pnevmatika predstavlja vsaj desetkrat višji strošek kot pri poltabularju. Večina proizvajalcev pri svojem najvišjem, najdražjem modelu seta obročev uporablja karbonske materiale in pa aerodinamično obliko, to pomeni visoke obroče na tabular pnevmatiko.

Povezovalni deli kolesa, kot so držalo krmila, krmilo, sedež in sedežna opora, so prav tako pomembni deli kolesa, saj so povezani tako z težo kolesa kakor tudi njegovo končno ceno. Tudi tukaj poznamo karbonske in aluminijaste materiale posameznih komponent. Karbonske so dražje in lažje, aluminijaste pa so osnova pri vsakem kolesu.

Kupujete rabljeno kolo?

Takrat morate biti še posebej pozorni na okvir in ga pregledati, da ni kje počen ali poškodovan. Ker je kolo sestavljeno iz vrtečih se delov, preverite vse gibljive komponente, kot so krmilni ležaj, gonilni ležaj, ležaji obročev in ležaji pedal.

Obroči so edini stik kolesa z cestiščem, zato je prav, da smo pozorni na poškodbe in obrabo na zavorni površini. Močna obraba pomeni, da je treba obroč zamenjati, kar nam prinaša dodaten strošek. Zviti obroči se načeloma dajo poravnati, če niso premočno odmaknjeni od centra na levo oziroma na desno stran. Zavorne obloge, pletenice zavor in prestav, trak krmil, pnevmatike – zanje velja, da jih iz preventive menjamo enkrat na leto, ob večji uporabi tudi večkrat.

Srečno in varno kolesarjenje!

Avtor: Boštjan Kavčnik