S planinskim zemljevidom in vodnikom varneje v gore

V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora sodita kompas in planinski zemljevid, pri načrtovanju izleta pa je nepogrešljiv tiskani vodnik, medtem ko naj informacije s spleta in družbenih omrežij služijo le za osvežitev aktualnih razmer na poti. Zemljevid in vodnik bosta prav tako dobrodošla, če zaidemo s poti oziroma se v gorah izgubimo.

Nazoren in verodostojen prikaz gora na papirju

Planinska zveza Slovenije (PZS) že desetletja izdaja planinske zemljevide in vodnike slovenskih gora, ki so nazoren in verodostojen prikaz gora na papirju ter postrežejo informacije o poteh, planinskih kočah, naravnih in kulturnih znamenitostih, turnih smukih, plezališčih, brezpotjih … Pokrivajo vsa slovenska hribovita območja, odlikuje jih tudi stalno preverjanje podatkov na terenu in ažuriranje. Vsak planinec z nakupom prispeva k zbiranju sredstev za obnovo in vzdrževanje planinskih poti.

Dobri podatki o razmerah na terenu

Temelj kakovosti zemljevida so dobri podatki o razmerah na terenu. Planinska zveza je v zadnjih letih vzpostavila kataster planinskih poti, v katerem so zbrani geografski podatki o več kot deset tisoč kilometrih markiranih poti, ki jih vzdržujejo slovenska planinska društva, zabeležena sta tudi zahtevnost poti in podatek o varovalih na poti. Planinska zveza ima tudi točne podatke o planinskih kočah, bivakih, plezališčih, trasah turnih smukov, naravnih znamenitostih, heliportih in podobnih terenskih značilnostih, ki prispevajo k točnosti in aktualnosti zemljevidov.

Kompas in planinski zemljevid v vsak nahrbtnik

Mobilni telefon je uporaben za navigacijo v gorah in nepogrešljiv, če moramo poklicati na pomoč, za varnejši obisk gora pa v vsak nahrbtnik sodita kompas in planinski zemljevid, opozarja inštruktor planinske vzgoje in markacist Matej Planko: »Tudi ko elektronske naprave odpovedo, se spraznijo baterije ali po nerodnosti poškodujemo zaslon, sta dragocena pripomočka tiskani zemljevid in vodnik. Tu so informacije preverjene, za razliko od informacij na spletiščih in družbenih omrežjih, kjer je treba ohraniti distanco in imeti veliko izkušenj pri presojanju, poleg tega sta pomemben vir podatkov pri načrtovanju ture, ki je z vidika varnejšega obiskovanja gora nujna in ključna. Zato v vsak nahrbtnik sodita kompas in planinski zemljevid, pri načrtovanju ture si pomagajte s tiskanimi vodniki, podatki s spleta pa naj služijo za osvežitev razmer in trenutnega dogajanja na posameznem območju.«

Image
Kako ravnati, če se v gorah izgubimo

Zemljevid in kompas bosta prav tako dobrodošla, če zaidemo s poti oziroma se v gorah izgubimo. "Mobilne aplikacije so v pomoč pri načrtovanju ture, niso pa zamenjava za tiskani zemljevid, vodnik in klasični kompas," poudarja tudi strokovni sodelavec PZS in inštruktor gorskega reševanja Matjaž Šerkezi. "Če se izgubimo, ostanimo mirni in se poskušajmo po poti, po kateri smo prišli, varno vrniti do prve znane točke, npr. znamenja, markacije ali poznanega dela poti. Če nas je ujela tema ali megla in nismo življenjsko ogroženi – življenjsko ogroženost pomenijo poškodbe, hud mraz ... in ne potreba po vodi in hrani –, poskušajmo noč preživeti na prostem oz. zasilno bivakirati, tako da oblečemo vsa oblačila, se usedemo na nahrbtnik v zavetju dreves, rušja, balvana in ohranimo pozitivno misel, nato pa z dnem rešujmo položaj. Pri tem je pomembno, da o svoji nameri obvestimo najbližje in jih s tem pomirimo. V noči in megli nikakor ne nadaljujemo poti v neznano, saj se ta v večini primerov konča z resnimi poškodbami, ki so posledica zdrsa ali padca prek stene. Če je naše življenje ogroženo oz. smo poškodovani ali pa na območju, kjer je velika možnost objektivnih nevarnosti, pokličimo številko 112. Pomembno je tudi, da varčujete z baterijo mobilnega telefona, saj bo to edina vez z gorskimi reševalci," svetuje Šerkezi.

Srečno!

Avtorica: Manca Ogrin, PZS