Vreme v gorah

Planinstvo in vse druge dejavnosti v gorah potekajo v naravi, v popolnoma nenadzorovanem okolju, izpostavljenem številnim naravnim procesom in vplivom. In prav vreme verjetno bolj kot vse drugo vpliva na naše planinsko udejstvovanje.

Image

Vreme v gorah je drugačno kot v dolini

Vreme je trenutno stanje v ozračju na določenem območju in je odvisno od prepleta več vremenskih spremenljivk. Najbolj znane so temperatura, vlaga in zračni tlak. Večina vremenskih pojavov (padavine, oblačnost, moč vetra …) je odvisna prav od njih.

Vreme in z njim povezani vremenski pojavi so v goratem svetu precej bolj muhasti kot v dolinah. Razgiban teren, visoke nadmorske višine z velikimi razlikami na kratki razdalji in razlike v smeri neba lege terena pripomorejo k hitrim spremembam temperature, vetra in vlažnosti. Zato ni čudno, da se v gorah vreme hitreje spreminja, pojavi pa so burnejši, daljši, predvsem pa še teže napovedljivi.

Je vreme res dobro in slabo? Vse je za nekaj dobro in za drugo slabo. Zato raje recimo, da za potrebe obiskovalca gora govorimo o manj in bolj primernem vremenu za obisk gora.


Image

Vremenske spremenljivke in pojavi

Temperatura: Ste se že kdaj vprašali, zakaj je v gorah hladneje kot v dolini? Razlog je precej preprost, a hkrati presenetljiv. Zrak se ne segreva zaradi sončnih žarkov. Zrak se segreva posredno prek zemlje ali podlage, nad katero je zrak. In temnejša ko je podlaga, bolj se segreva. Zato se zrak v dolinah, kjer je veliko temne podlage (prsti, gozdov, morja), bolj segreva od zraka v gorah, ki je nad relativno svetlo podlago (sivimi skalami, belimi ledeniki). Pa tudi podlage, ki bi zrak segrela, je precej manj. Upoštevati je namreč treba tudi naklon ali kot, pod katerim sončni žarki dosežejo podlago.

Topel zrak se zaradi manjše gostote dviguje in ob tem ohlaja, zaradi česar se sposobnost zadrževanja vlage manjša (ljudje z očali to dobro vedo). Ob pravih razmerah se zrak lahko ohladi toliko, da voda, ki je bila prej v zraku v plinastem stanju, kondenzira. Takrat začne voda prehajati iz plinastega v tekoče stanje – nastane oblak, sestavljen iz drobnih kapljic. Če oblak sega do tal, govorimo o megli. Če je v zraku veliko vlage, kapljice rastejo, dokler ne dosežejo tako velike mase, da jih sile dvigajočega se zraka ne morejo več obdržati v zraku. Takrat začne deževati, pozimi pa snežiti.

Proces tvorjenja oblakov je v gorah precej izrazitejši. Predstavljajte si tipičen slovenski primer … Vlažen zrak, ki ga jugo prinese iznad Jadranskega morja, prej ali slej trči v Trnovski gozd in Julijske Alpe. Ker ne more nikamor uiti, se »mora« dvigniti. In to s precejšnjo hitrostjo, ki poskrbi, da je padec temperature zraka še hitrejši. Vlaga, ki je je v tem zraku res veliko (»nabral« jo je nad morjem), hitro kondenzira, posledično nastajajo oblaki, polni težkih dežnih kapelj. Zato ima v Bohinju »dež mlade« – greben bohinjsko-tolminskih gora je prva večja ovira za vlažen zrak na njegovi poti od juga proti severu. Tovrstnim padavinam pravimo orografske, saj nastanejo zaradi vpliva površja.

V toplejšem delu leta, predvsem poleti, lahko oblaki nastanejo tudi drugače. Zaradi močnega sonca se podlaga hitro in intenzivno segreva, z njo pa tudi zrak nad njo. Posledično se ta dviguje ekstremno hitro. S tem se hitro ohlaja in kondenzira. Ker je dvig zelo močan, kapljice ne padejo na tla, posledično rastejo, z njimi pa tudi oblak. Tovrstni oblaki (kumulonimbusi) imajo značilno obliko cvetače. Če tak oblak zagledate v svoji bližini, je pametno začeti razmišljati o umiku. Predvsem, če ste sredi izpostavljenega grebena. Ti oblaki namreč prinašajo poletne nevihte. Teh pa se moramo zaradi močnih vetrov, nalivov, predvsem pa zaradi smrtonosnih strel najbolj bati.

Zračni tlak: Tudi zračni tlak z višino pada. Spreminja pa se tudi glede na lokacijo na Zemlji. V povezavi s tem lahko govorimo o območjih visokega (anticiklon) ali pa nizkega (ciklon) zračnega tlaka. Pomembno je, da vemo, da anticiklon prinaša (dolgotrajno) lepo vreme (poleti ga kvarijo vročinske nevihte), ciklon pa deževno. Tudi sicer velja, da padanje zračnega tlaka pomeni verjetno slabšanje vremena.

Tudi veter je posledica razlik zračnih tlakov v ozračju. Zrak se, podobno kot voda iz gora v doline, spušča iz območja višjega zračnega tlaka proti območju nižjega zračnega tlaka. Tudi zrak je (s fizikalnega vidika) tekočina, le da je zaradi plinastega stanja nam neviden. Čutimo pa njegovo premikanje – kot veter. Zaradi posledic vrtenja Zemlje okoli svoje osi in okoli sonca se veter ne spušča direktno proti območju z nižjim zračnim tlakom, ampak piha pravokotno nanj, in sicer na severni polobli tako, da je središče ciklona na njegovi levi.

Če oblake in padavine lahko vidimo od daleč, pa to ne velja za veter. Iz doline je močan veter v gorah zelo težko prepoznati. Pozimi nam vseeno pomaga sneg, ki na grebenih in vrhovih tvori t. i. zastave. Gre za sneg, ki zaradi vetra tvori značilne oblike. Na kopnem pa nas na močan veter opozarjajo lečasti oblaki. Nastajajo, ko močan veter piha čez gorske grebene ali vrhove. Ob tem se zaradi zdaj že znanih vzrokov tvorijo oblaki značilne lečaste oblike (Altokumulus lenticularis). Ko se zrak na zavetrni strani gore začne ponovno spuščati, se segreje in kapljice se ponovno spremenijo v zračno paro. Tovrstni oblaki se pojavljajo v z grebenom vzporednih vrstah, saj se zrak zaradi vztrajnosti lahko še nekajkrat dvigne.

Vremenske fronte: Iz navedenega lahko sklepamo, da ima zrak značilnosti območja, nad katerim je. Primer: Zrak, ki je nad Sibirijo, bo hladen in suh, zrak nad Indijskim oceanom pa topel in vlažen. Na mejah zrakov se ta mešata, ob tem pa nastajajo vremenske fronte. Kakšna bo fronta, je odvisno od tega, kako se zraka mešata.

O hladni fronti govorimo, ko hladen zrak hitro in z veliko silo izpodriva toplega. Ob tem se zrak dviguje, kondenzira in tvorijo se oblaki. Ker gre za hitre in močne dvige, ob tem nastajajo obilne padavine, pogosto tudi nevihte. Temperatura zraka na opazovanem območju hitro pade, prisotni so močni vetrovi. Hladne fronte so kratkotrajne, običajno preidejo opazovano območje v nekaj urah. Prav hladne fronte so razlog, da poleti v gorah sneži.

Pri toplih frontah se topel zrak počasi nariva na hladnega, zato so tudi pojavi manj intenzivni. Vreme je vseeno »zoprno« in vlažno. Dež ni intenziven, temperature pa so relativno visoke. Zaradi počasnejšega premikanja zračne mase prehod tople fronte traja dlje – lahko tudi nekaj dni.

Kako vreme vpliva na planince?

Znano je, da se lahko ob nizkih temperaturah podhladimo ali celo zmrznemo. Misliti je treba tudi na ozebline in omrzline – te niso težava le »himalajcev«. Tudi v slovenskih gorah lahko planinci dobijo hude omrzline, katerih posledica je lahko tudi amputacija prstov. Zato moramo v mrazu (in vetru) vse periferne dele telesa (ude, nos, ušesa in prste) pred mrazom dobro zaščititi, mokra oblačila (rokavice in nogavice) pa redno menjavati. A za naša telesa so nevarne tudi previsoke temperature. Tudi v gorah, čeprav naj bi bilo tam hladneje, lahko planince doleti toplotni udar. To je stanje, ko se telo tako pregreje, da se ne more več učinkovito hladiti. V skrajnih primerih to lahko vodi v smrt, zato je treba ob pregrevanju hitro ukrepati in obolelega namestiti v hladno senco. Podobno nevarna je lahko tudi sončarica, le da gre pri tem za pregretje glave in s tem za povišanje tlaka v lobanji. Tudi sončarico preprečujemo z umikom v hladno senco in hlajenjem glave s hladnimi obkladki. Zaradi visokih temperatur smo lahko ogroženi tudi posredno – sonce topi sneg in če se snežna odeja preveč obteži z vodo, lahko pride do talnih plazov, podorov opasti na grebenih, na ledenikih pa do podrtja ledeniških mostov. V mokrem in težkem snegu je tudi napredovanje težje. Porabimo več časa in energije. Zato s seboj potrebujemo več hrane in pijače, posledično je nahrbtnik težji in mi še počasnejši. Začarani krog …

V sončnem vremenu moramo upoštevati tudi pasti sončnega UV-sevanja. Pozimi v snežno beli zasneženi pokrajini in poleti je treba kožo zaščititi s sončno kremo z visokim faktorjem zaščite ali pa celo z lahkimi dolgimi oblačili. Če kožo pred UV-sevanjem ščiti krema, oči ščitijo sončna očala. Brez njih poleti, lahko pa tudi pozimi v snegu, pride do poškodbe očesa in snežne slepote. Ta je sicer kratkotrajna, a so lahko pri daljši izpostavljenosti sončnim žarkom in njihovem odboju od snega posledice tudi dolgotrajne.

Močan veter je v gorah zaradi več razlogov lahko precej nevaren, hitro tudi usoden. V močnem in sunkovitem vetru je hoja otežena, največja pa je nevarnost padca. Hitri in močni sunki vetra so bili žal usodni že za marsikatere ljubitelje gora. V vetru se ohlajamo hitreje – ta nam stalno odpihuje tanko plast toplega zraka na naši koži, ki je odličen izolator. Le najboljša oblačila nas varujejo pred vetrom, zato pri nakupu kakovostne jakne ne smemo varčevati. V kombinaciji s hladnim vremenom je veter zato še toliko nevarnejši. A najnevarnejši je morda pozimi, ko prenaša sneg, tvori zamete in klože. Kloža je zaradi vetra zbita plast snega na površju. Varljiv trd sneg, kloža, pa skriva pod sabo nepredelan sneg, ki se ob morebitnem predrtju spremeni v odlično drsno ploskev. T. i. kložasti plazovi so najnevarnejši in tudi najsmrtonosnejši. Kložo težko prepoznajo tudi najizkušenejši planinci.

Omenimo še padavine in vlago. Na planinski izlet se lahko odpravimo tudi v dežju, izbrati je treba le pravi cilj. Užitka v prostranem razgledu verjetno ne bomo deležni, a nižji neizpostavljeni cilji so za moker trening telesne zmogljivostni vseeno prav zadovoljiv cilj. Nikakor pa ne morem svetovati obiska visokogorja v mokrem in deževnem vremenu. Kosti marsikatere noge, roke in glave so se zlomile ob zdrsu in hipnemu stiku s skalo. To se zgodi še hitreje, če dež pada na podhlajeno podlago, s čimer nastane tanka, skoraj nevidna plast ledu – žled. Proti njemu ne pomagajo niti najboljše dereze!


Image

Ključna je dobra priprava na turo

Dobra priprava na turo ne vključuje le zbiranja primerne opreme in izbire poti. Pravzaprav se moramo najprej prepričati o napovedanem vremenu, šele nato lahko začnemo izbirati cilj in pot. Šele na koncu je oprema. Zdaj že vemo … Planinstvo in vse druge dejavnosti v gorah potekajo v naravi, v popolnoma nenadzorovanem okolju, izpostavljenem številnim naravnim procesom in vplivom. To pomeni, da nas vremenska napoved zlahka preseneti, zavede. Zato naj bodo v nahrbtniku vedno kakovostna vetrovka, kapa, rokavice in železna rezerva (visokokalorična hrana z dolgim rokom trajanja, ki jo zaužijemo le v izrednih okoliščinah).

Napovedovanje vremena je zapleten proces, poln matematičnih formul. Nobena vremenska napoved ne more biti popolnoma natančna. V zraku je preprosto preveč spremenljivk, ki vplivajo na vreme. Že njihovo najmanjše odstopanje pa lahko privede do spremembe vremena. Zato si moramo pred odhodom na turo vremensko napoved prebrati pri zaupanja vrednem mediju. Jaz prisegam izključno na spletna mesta nacionalnih meteoroloških služb. V Sloveniji ARSO omogoča številne možnosti – preprost shematični prikaz vremena po urah v dnevu in modelsko napoved ALADIN, primerno za nekoliko zahtevnejše uporabnike. Za obisk gora pa nam še posebno koristi napoved za gorski svet, ki jo odlično dopolnjuje napoved za smučišča. Pozimi ali bolje rečeno, ko sneži, ARSO trikrat na teden izdaja tudi Plazovni bilten. Nikakor pa ne zaupajte hitrim napovedim z nekaj sličicami, ki jih najdete na planinskih spletnih portalih in spletnih portalih lokalnih turističnih ponudnikov.

Poznate rek »Ni slabega vremena, je le slaba oprema«? Noben anorak ne zdrži celodnevnega dežja, nobena puhovka ni topla po celodnevni turi v snežnem viharju in noben podplat ni nedrseč. Drži pa, da so hribi še vsakogar počakali in da za dežjem vedno posije sonce. Potrebujemo le malo potrpežljivosti


Image
Zapisal in fotografiral: Matej Ogorevc